all these little earthquakes
Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.



 
KazaloLatest imagesIščiRegistriraj sePrijava
pier Welcome
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.

pier Pravila
pier Zasnova
pier Oglasevanje
pier Map
pier Faceclaim
pier Canon
pier Wanted

pier Staff






pier Cbox
pier Spotlight
the leading lady

pier Leadinglady

the leading gentleman

pier Leadingmale

best friendly connection

pier Friends

best family

pier Family

best chemistry

pier Chemistry

honorary member

pier Member

biggest ego

pier Ego

biggest sweetheart

pier Sweetheart

should be a couple

pier Couple
pier Credits
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share
 

 pier

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
ariadna o'sheaariadna o'shea
kindergarten teacherkindergarten teacher


Število prispevkov : 102
Reputation : 30
Join date : 02/10/2012

pier Empty
ObjavljaNaslov sporočila: pier   pier EmptyPon Jun 03, 2013 1:59 am

pier Pier
Nazaj na vrh Go down
emily kochemily koch
call girlcall girl


Število prispevkov : 38
Reputation : 18
Join date : 11/11/2012

pier Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: pier   pier EmptyTor Jun 18, 2013 4:38 am

na njenem obrazu se je poigraval širok nasmešek že od trenutka, ko je pritisnila nathanu poljub v pozdrav. bil je čudovit dan; preveč čudovit, da bi ga preživela v notranjosti hiše ali pa v podobno zaprtem prostoru. zaradi tega sta bila namenjena ven – proti pomolu. na sebi je imela poletno obleko živo rdeče barve, s katero se je zdaj poigraval veter. na njenem nosu so tičala velika sončna očala, čeprav se je dan že prevešal v večer in sonce ni več tako močno sijalo. a najbolj pomembno za emily v tistem trenutku je bilo dejstvo, da je so bili prsti njene roke prepleteni z njegovimi – to je bil edinstven občutek, ki ga ni imela še nikoli in zaradi katerega je bila res vesela, da ga je našla. nathan je bil popoln – to je bilo to; bil je preprosto tako zelo presneto popoln, da ni vedela, kaj za vraga je počel z njo. ampak večino časa je to ni skrbelo, ker je bilo tako zelo dobro. imela sta celoten svet pred seboj in lahko bi storila praktično karkoli. sicer je prej zaradi varnostnih razlogov kot česa drugega zamolčala nekaj stvari, ampak to ni bilo bistveno. dal ji je tisti občutek, da preteklost ni pomembna, še manj pa prihodnost – pomembna sta bila samo onadva v tistem trenutku in tisti trenutek je bil vse, za kar je živela.
končno sta prišla do pomola in se ustavila nekje ob skrajnem robu. nekaj trenutkov je zrla v gladino vode, preden se je obrnila proti rjavolascu. »čudovito je!« je naznanila, se zasmejala in potisnila sončna očala na svojo glavo, nekam med svetle lase, ki jih je mršil veter. »ko si rekel, da mi boš pokazal poseben kraj, si nisem mislila, da bova pristala na tem mestu, ampak tudi prav,« se je namuznila in ga potegnila bližje k sebi. njene modre oči so poiskale njegove in ni si mogla pomagati – na njenem obrazu se je popolnoma samodejno zarisal širok nasmešek. vsekakor je bil moški pred njo tisti, ki mu je predala svoje srce in to je vedel – to sta oba vedela. ampak navsezadnje s tem ni bilo nič narobe, ker je vedela, da je tudi ona imela njegovo srce. ko je prišla v ameriko, ni imela pojma, da se bo to zgodilo. bila je ranjena, prizadeta, morda celo otrpla in v šoku od vsega, kar se je zgodilo v nemčiji. nikomur ni hotela zaupati, z ljudmi sploh ni zares govorila, ampak on je bil drugačen. »pojma nimaš, kako zelo te imam rada,« je zamrmrala, ko ga je objela in mu pritisnila poljub na vrat. rada je počela to; rada je imela vonj njegove kože in občutek topline, ki jo je oddajala. »prav, torej, kakšen je načrt? saj me ne nameravaš vreči v vodo ali kaj podobnega?« se je pozanimala s širokim nasmeškom, čeprav morda proti temu niti ne bi imela kaj. a odgnala je te misli in namesto tega z dlanema nežno zaobjela njegov obraz; z roko zdrsnila čez kožo in ga potem poljubila ter že stotič začutila mravljince, ki so jo vedno znova spreleteli ob tem.


tagged: her love! smitten 1
Nazaj na vrh Go down
nathan showalternathan showalter
taxi drivertaxi driver


Število prispevkov : 7
Reputation : 2
Join date : 18/06/2013

pier Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: pier   pier EmptyTor Jun 18, 2013 9:11 am


baby smitten 1

pier Neimenovano-3
s kotičkom očesa je lovil svetlolaso postavo ob sebi, ko je vodil korak po lesenem pomolu. bila je popolna v večerni svetlobi, ki je padala nanju, ob njenem nasmešku se je nasmehnil še sam. lahko bi jo opazoval celo svoje življenje, pa bi bil srečen. napolnila ga je z nujno potrebnim upanjem, polepšala mu je te sive dni in ga spravila nazaj k življenju. nista si bila podobna, še zdaleč ne, a bila sta popolna drug za drugega; njena drobcena postava se je popolno ujemala z njegovim objemom, dlani so bile nerazdružljive, tako kot tudi ustnice. včasih se je vprašal, če mu je tisti gor poslal znak, ko je v njegovo življenje vstopila ona – morda bi se moral odpraviti na zdravljenje zavoljo obeh, a bil je pretrmast. tudi če bi dobil znak z direktnimi navodili, bi ostal slep. četudi je hotel ostati ob njej za vedno, je ni hotel razočarati. prestrašiti. obremeniti. bolj mu je bila všeč ideja, da skupaj uživata preostale trenutke, kot da ga svetlolaska vidi nemočnega in ubogega. morda ne bi prenesla bremena, katerega je predstavljal. morda bi odšla.
s palcem je nežno krožil prek njene svilene kože, poigraval se je z njeno dlanjo in jo vodil prek pomola. vedel je, da ji bo všeč, ko bosta stala točno na robu, tik pred tem, da oba padeta v morje. bila je pač takšna, divja in brezskrbna, in nekako ji je uspevalo vse prenesti še nanj. emily bi ga lahko poslala naravnost v smrt, pa bi še vseeno ohranil nasmeh na obrazu. vse kar je naredila se ej zdelo tako spontano in svobodno, hotel je biti tak. svoj korak je zaustavil tik na robu, z rahlim nasmeškom na obrazu je opazoval svetlolasko, ki je opazovala gladino morja in čakal na njeno odobritev. »kaj pa si hotela?« se je zarežal in jo potegnil v svoj objem. z dlanmi je nežno zaokrožil prek njene ključnice, se poigral z njenimi lasmi in se nato ustavil tik nad njeno zadnjico. »mojo posteljo, kavč ali kar mizo?« njegov pogled je bil poln življenja in ljubezni, temne sence so ob njej čudežno izginile in na obrazu se mu je naslikal prijeten nasmešek. bil je srečen in zaljubljen, presenečen nad dejstvom, da je bila svetlolaska resnično njegova. prišla je kot zadnje upanje, rešila ga je pred gotovim propadom. povlekla ga je nazaj k življenju in ga sedaj privezala k sebi, ob svojo omamno in sladko stran. njegova utrujena in bleda koža je nežno vzdrhtela, ko je pritisnila poljub na njegov vrat, za nekaj trenutkov jo je skorajda premočno potegnil v svoj objem. »vem,« je zašepetal in poljubil njeno čelo, ko ji je končno ponudil priložnost, da ponovno zadiha. »ljubim te. ljubim, ljubim, ljubim,« se je nežno nasmehnil in poiskal njene čudovite oči. rad je imel kako ga je pogledala, kako se je ob njej počutil kot najboljši človek na svetu. skupaj sta bila najboljša. »načrt?« je poskušal spregovoriti med njenimi sladkimi poljubi. »počakava, da ljudje odidejo in se greva kopat. upam, da nisi prinesla kopalk,« se je zarežal in jo le s težavo spustil iz objema. naredil je korak okoli nje, tako da je sedaj stal za njo. »pred tem bova še odigrala sceno iz titanika, draga rose,« je ovil svoje dlani okoli njenega telesa ter jo pritisnil k svoji svetlo modri srajci. »do takrat pa ti bom neprenehoma govoril, kako močno te ljubim in kako čudovita si.«
Nazaj na vrh Go down
emily kochemily koch
call girlcall girl


Število prispevkov : 38
Reputation : 18
Join date : 11/11/2012

pier Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: pier   pier EmptyNed Jun 23, 2013 2:43 am

»kako si – hej,« je ugovarjala ob njegovih besedah ter z resnim obrazom zdržala samo nekaj trenutkov, preden se je zasmejala. »ne morem verjeti. res misliš, da mi je mar samo za tvoje izvrstne posteljne sposobnosti?« je naredila kar najbolj nedolžne oči in jih uprla vanj. z njim je bilo tako lahko. z njim je bilo vse tako zelo preprosto in igrivo; iz nje je zvabil popolnoma drugo osebo in ji dokazal, da je morda lahko spet bila srečna. ni se spomnila, da bi jo kdorkoli drug pripravil do tega, da bi občutila stvari, ki jih je občutila ob njem. presneto, čutila je presnete metuljčke v trebuhu vedno, ko jo je pogledal ali ji namenil katerega izmed svojih nasmeškov. bil je izjemen, brez dvoma. še vedno ni povsem vedela, kako mu je uspelo prebiti njen zaščitni zid – kako mu je uspelo, da jo je pripravil do tega, da se mu je odprla in ga spustila do sebe. ampak vsekakor je bila vesela, da je to storila. potegnil jo je v svoj objem in čeprav ji je zmanjkalo sapo za nekaj trenutkov, se je s celotnim telesom privila k njegovemu. bil je nekoliko večji od nje; bil je popoln in dajal ji je občutek, da v njegov objem vsekakor spada. morda je bila v prostem času grozna oseba in je počela stvari, na katere morda ni bila najbolj ponosna, ampak jih je že zdavnaj sprejela kot nekaj, kar je pač morala. odgnala je te misli – nič niso imele za početi med njunimi skupnimi trenutki. sploh ne zdaj, ko ji je namenil tisti nežen nasmešek in ji povedal, da jo ljubi. te besede so še vedno pospešile bitje njenega srca – še vedno ni mogla popolnoma dojeti, da je bilo vse skupaj resnično. »jaz tebe tudi, nate. saj veš to, ja?« je rekla in potisnila pramen temnih las iz njegovega čela. z zanimanjem je pogled upirala vanj, čez nekaj trenutkov pa se je preprosto morala zasmejati, ko se je znašel za njo. njegove roke so se ovile okrog njegovega telesa in spet se je skoraj samodejno privila k njemu ter privzdignila roki. »ne bi ti smela povedati, da je moje srednje ime rose,« se je namuznila. »poleg tega se ne spomnim tega filma. saj vem, da je osupljiva ljubezenska zgodba ali nekaj podobnega in vem, da sem se jokala, ko sem ga gledala... ampak ne, preprosto ne,« je priznala s širokim nasmeškom na obrazu. »tako ali tako pa se lahko samo pretvarjava, da je cel svet najin. bo še najlažje,« se je oklenila ograje in za trenutek zaprla oči in pustila vetru, da je razmršil njene svetle lase, preden se je obrnila v njegovem objemu in pogled uprla v njegove oči. »ah, daj no, resno? zdaj bi te najraje kar vrgla v vodo, čeprav mi to precej verjetno ne bi uspelo,« mu je namenila kar najbolj nedolžen nasmešek. tako ali tako ljudi ni bilo več ravno veliko – osamljeni sprehajalci so zapuščali plažo in na pomolu sta bila sama. »ne bi ti smela razkriti tega načrta,« se je potem ugriznila v ustnico, »zdaj veš, da v resnici nisem tako čudovita.« nasmehnila se je, ko je položila glavo na njegov prsni koš.


tagged: her love!  smitten 1  
Nazaj na vrh Go down
Sponsored content


pier Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: pier   pier Empty

Nazaj na vrh Go down
 

pier

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

 Similar topics

-
» pier,
» arianna & miranda [pier]
» colton & teresa [pier]

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ maybe together we can get somewhere :: silver log harbor-