For beautiful Brittani
Comment: Kindda lame, ampk za začetk bo ...

"prasec, nič te ni doma, pa kljub temu upaš govoriti, koliko prispevaš k družini. Še tega ne veš, da je tvoja hčer ravnokar dopolnila 6 rojstni dan! Raje posedaš pri baru in za svojo nesrečo kriviš očeta! Sem ti mar jaz kriva, da si najstarejši sin v družni!"

Besede žene so mu še vedno odmevale v glavi, čeprav je že dve uri posedal za računalnikom v svoji pisarni v podeželskem klubu. Bila je nekako tragikomična situacija. Ni vedel, ali bi se smejal ali jokal, to pa zato, kar mu je na eni strani življenje šlo čisto po zlu – to je seveda družina – po drugi strani pa mu je posel cvetel. Ravno je prekladal papirje in delal evidenco ter ugotovil, da so v primerjavi z lanskim letom v tem istem času naredili skoraj za 43 tisoč zelencev več prometa. »Letina bo še dobra,« je pomislil. Naveličan samega sebe se je odpravil do hladilnika, ki ga je imel v manjšem apartmaju, ki si ga je dal dozidati ravno iz tega razloga, če se je moral kam skriti pred besno ženo. Skupaj s Corono se je usedel na kavč in razmišljal. »Toliko o moji spremembi življenja. Čakam in čakam, kdaj se bo kaj premaknilo, pa nimam dovolj poguma, da bi rešil stvari z lastno ženo. Morda pa sploh ni problem v pogumu … mogoče pa se mi iskreno ne da. Vsega imam že vrh glave. Vsak dan ista pesem.« Za trenutek se mu je v možganih zasukal prizor o ločitvi, a je grozno misel raje takoj opustil. Nato je zazvonil telefon. Dvignil je slušalko in na drugi strani linije je bil vodja varnostnikov.
»Gospod, oprostite ker vas motim, a imamo rahlo težavo. Neka dama si ga je rahlo preveč privoščila in sedaj povzroča probleme. Kaj naj storimo?«
Imeli so namreč prepoved metanja ženske populacije iz kluba, saj se je ravno s takimi bimboti Scott najlažje potešil. Čeprav ni bil pri volji, je odvrnil, da bo sam poskrbel za situacijo. Odpravil se je po stopnicah navzdol proti terasi, kjer je očitno ležal problem. Dobesedno. Ni bilo težko opaziti mladenke, ki je kot krava ležala zraven masivne kamnite ograje.

»Se v redu počutite madam?« Hotel ji je pomagati vstati pa ga je odrinila. »Samo pomagati vam hočem!« A punca je bila trmasta in vztrajala. »Ali res hočete, da pokličem moje varnostnike in da vas oni odnesejo ven?« ji je očitajoče rekel, a se je le prevalila na drugo stran. »Ljudje res nimajo mere,« si je mislil in upal, da bo punca prišla k sebi.