you were supposed to be happy for me

Naslov sporočila: you were supposed to be happy for me Tor Dec 04, 2012 7:57 am

for RJ

Ko je sedela za mizo v kuhinji in uživala v svoji jutranji dozi kofeina so ji misli kar naprej uhajale k tistem dnevu, ki je bil zdaj že kar dve noči nazaj. Ko jo je popoldne poklical njen dolgoletni spremljevalec Damien St. Cloud in ji praktično ukazal, da jo pelje na večerjo in da mora biti kar se da elegantno oblečena se ji je dozdevalo, da ima nekaj za bregom. Še nikoli ga ni videla tako skrivnostnega in tisti njegov nasmešek bi mu najraje zbrisala z obraza, ko je neznansko in opazno užival, medtem ko je njo razganjalo od radovednosti, zakaj vsa ta slovesnost. Večerja je bila že mimo in takrat je pomislila, da se mu je najbrž le zahotelo pregrešno drage, a izredno okusne večerje z njo in da je igral to igro nekega 'presenečenja' samo zato da bi njo jezil. A temu še zdaleč ni bilo tako. Najprej jo je pospremil do vrat njenega stanovanja, nato sta skupaj vstopila in uživala še nekaj časa v družbi drug drugega. Kar naenkrat pa se je popolnoma zresnil in bum! Vprašanje, če bi se poročila z njim jo je zadelo kot strela z jasnega, saj je bila to zadnja stvar, ki jo je pričakovala, sploh pa po tem, ko se je že sprijaznila, da verjetno nima ničesar za bregom. Potrebovala je nekaj trenutkov, da se je sploh zavedela, kaj se pravzaprav dogaja, nato pa mu je le odgovorila tako kot se ji je zdelo prav-in tako je postala bodoča gospa St. Cloud. Kljub temu, da sta imela že od nekdaj poseben odnos, pa je bil ta korak verjetno v pravo smer, navsezadnje sta bila skupaj še s srednje šole in je bil verjetno že pravi čas, da se oba zresneta. A Cassie vsaj prvi dan po tistem, ko se je resnično začela zavedati, da se to zares dogaja, na kar jo je vedno znova spominjal srebrn prstan na levi roki, ni imela precej dobrih občutkov glede poroke. Nanjo so se dobesedno zgrnile vse slabe misli in kmalu je bila prepričana, da ni še zrela za tako velik korak, predvsem pa je vedela, da je še veliko premlada. Mladosti še niti ni dobro izkusila in zavedala se je, da če je nikoli ne bo, bo to za vedno obžalovala. Kakorkoli, že naslednji dan jo je preplavila evforija in vsakršne dvome v svojo oziroma njuno odločitev, da zvezo nadgradita, je takoj zatrla ter preprosto uživala. Še preden bi novica prišla v javnost je hotela sama osebno obvestiti vse tiste, ki so ji nekaj pomenili. Družina je bila seveda na prvem mestu, saj bi ji mama do svoje smrti zamerila, če bi za hčerino zaroko izvedela iz druge roke in ne direktno od nje. Takoj za njimi pa so prišli prijatelji na vrsto in eden prvih, kateremu je želela sporočiti veselo novico, je bil RJ. Njen prijatelj že iz otroštva si je zagotovo zaslužil, da to karseda hitro izve, prav tako pa je svojo srečo želela deliti tudi z njim, saj je bila prepričana, da bo tudi on vesel zanjo.
In tako je po tistem magičnem večeru, po dnevu preživetem v krogu družine in po dobro prespani noči pila kavo in gledala skozi okno njenega stanovanja, medtem pa je poiskala RJ- jevo številko v imeniku in nato čakala, da se oglasi. Skoraj bi že odložila, ko je zaslišala še tako znani glas na drugi strani linije. Povprašala ga je, če nima slučajno že kakšnih načrtov za tisti dan in ko je zatrdil da jih nima, ga je povabila na pijačo. Že čez slabo uro je sedela za mizo v baru in nekoliko nestrpno pogledovala okrog sebe, saj je že komaj čakala, da se temnolasec prikaže, da mu pove, kaj je bil razlog za njuno srečanje. Ko se je po nekaj minutah le prikazal mu je najprej namenila velik nasmešek, nato pa vstala, da ga je lahko objela in mu pritisnila poljub na lice in se zatem spet usedla. »Toliko časa te že nisem videla, da sem te komaj prepoznala. Kje se potikaš zadnje čase, da te nič ne vidim?« Ga je ogovorila in ohranila nasmešek na ustih. Ni ga hotela ravno napasti z novico, a ker je bila izredno nepotrpežljiv človek je še preden je uspel odgovoriti iztrelila kot iz topa:»Oh in...zaročena sem!«

tagged is the beautiful cassandra smitten 1

this post is 658 words long and i am listening to leona lewis for inspiration.

po precej usranem dnevu, ki ga je bolj ali manj preživel v fazi treznjenja, skrbno zaklenjen v zatemnjeno sobo, kjer je preživljal bolj malo časa, je bil cassandrin klic končno nekaj, kar ga je spravilo v dobro voljo. ni govoril o tem, a popolnoma jasno je bilo, da je zadnje čase ves čas tičala s tistim usranetom damienom, ki mu je šel na živce, odkar ju je prvič videl skupaj. ko so se pred kakšnim mesecem prvič skupaj družili, se je hotel obnašati kar se da prijazno, pa mu je šel temnolasec v sekundi tako na živce, da se je moral vsakič, ko je šel na vece, nekajkrat usekati po obrazu, da je kontroliral lastno vedenje. vse to je delal samo zaradi nje. on.. ah, on mu je šel na živce že iz principa in pravzaprav bi mu bilo vseeno tudi, če bi tipu nenadoma zastalo srce in bi ga odpeljali v mrtvaškem vozilu. oh, kako je sovražil takšne tipe, pa čeprav ni vedel niti, kaj je zares sovražil na njih. no, za damiena je že vedel: dobil je cassandro. dobil je dekle, v katerega je bil rahlo zatrapan, odkar jo je poznal, poznal pa jo je že vse življenje! in zdaj.. zdaj se je pojavil nek lepotec, ki je malo pomahal s prstkom in že je bila njegova. pa vendar se je moral lepo in normalno obnašati, moral je kimati njegovim modrim besedam in se strinjati z njim in nikakor mu ni mogel v obraz navreči, kakšen kreten da je, vsaj ne brez da bi užalil cassie. to pa je bila edina stvar, ki je zares ni hotel narediti. tako je bil torej njen klic rešilna bilka; vedel je, kaj se je moralo zgoditi. o da, morala sta iti narazen in zdaj je potrebovala dobro družbo, s katero lahko udarja po tem sluzavcu. brez problema. tako je navdušeno pritrdil njenemu povabilu. hitro skočil pod tuš, se sveže oblekel in celo nekoliko naparfumiral, kot bi verjel, da je to njegova možnost, da osvoji njeno srce. v bar se je prizibal z nasmeškom do ušes; vedel je, kje bo sedela, saj sta tam navsezadnje sedela vedno - in v trenutku, ko jo je ugledal, se je, če je bilo to sploh mogoče, njegov nasmeh še bolj razširil. s hitrimi koraki se ji je približal in še preden je dodobra sedel, je cassie kar brez pozdrava pričela. "saj veš, malo.." je skomignil z rameni in v stotinki razmišljanja o tem, kako naj ji obrazloži, da se ne počuti najbolje v družbi nje in njenega novega fanta, zato ne počne bolj ali manj ničesar, razen da lenari v sobi.. je iz nje ustrelilo nekaj, česar ni niti najmanj pričakoval. najprej je napeto dvignil pogled, nato pa se je olajšano nasmejal. seveda, šalila se je! zmajal je z glavo v smehu in si opazno oddahnil, nato pa s pogledom nepričakovano od njenih oči zdrsnil k njenima rokama, ki sta oklepali kozarec s kavo. na njenem prstancu se je svetil zajeten diamant. v trenutku se je zresnil, znova povzdignil pogled in počasi znova zmajal z glavo, tokrat v očitnem terorju nad nastalo situacijo. "šališ se," je pred njo navrgel dejstvo, a njen izraz na obrazu se ni spreminjal. resno je mislila. prekleto resno je mislila. s tem neumnim, gnilim kretenom se je imela namen poročiti! svoje življenje je imela namen zavreči zato, da ga bo preživela z neumnim sluzavcem, ki ni imel o njej niti najmanjšega pojma. "cas, prosim, reci mi, da se šališ," je dejal resnobno, skorajda ukazovalno, med tem pa mu je srce tako močno razbijalo, da se mu je zdelo, da mu bo po grlu skočilo skozi usta. "nisi resna, ne boš se kar.. poročila.." nelagodno se je nasmejal, kot bi šlo za nerazumljivo šalo; sam je pri sebi namreč še vedno upal, da je to prav to. da je to njen sprevržen smisel za humor, ki služi samo in izključno temu, da ga izmuči in izmozga do zadnje kapljice.

Cassie je njegova reakcija neverjetno presenetila, a je vse skupaj še vedno dojemala kot da le tudi on sam ne more verjeti, a je po eni strani še vedno vesel zanjo. Dopuščala je tudi to možnost, šele takrat se je namreč zavedela, da zaroka pri dvaindvajsetih ni ravno nekaj običajnega in da bo takšno reakcijo imel vsak, ki mu bo povedala, četudi so vsi predvidevali, da bosta z Damienom res do konca njunega življenja skupaj. Kljub vsemu, pa se ni kaj dosti požvižgala na njeno mladost in menila za mnenja drugih, pomembno ji je bilo samo to, da si je ona tega želela in da je bila ob njim srečna. Zaenkrat je bila prepričana, da je bil to tisti pravi korak, ki je moral slediti. Zato je tudi obdržala nasmešek na obrazu in mu zatrdila:»Ne RJ, ne šalim se. Res se bom poročila.« Ob tem je tudi dvignila svoj levo roko, kjer je imela na prstancu že dva dneva velik diamantni prstan, katerega je le redkokdaj snela. Malo zato, da jo je opomnil, da to niso sanje in da se je to res zgodilo, malo pa tudi zato, da se je sama sebe opomnila, da je sedaj zaročena ženska in da naj se prične malce bolj resno in odraslo vesti, namesto no, tistega kar je počela prej. To da je bil sedaj pa res že skrajni čas, da opusti svoje avanture in se preda enemu moškemu, je jemala kot nekaj pristranskega pomena in vse skupaj je na nek način še vedno dojemala kot šalo. Sama sebe je slepila, da se po eni strani ne bo nič spremenilo, razen tistega prstana, in da bo v njuni zvezi še vedno tako kot je bilo prej. Ensotavno je bilo še prezgodaj, da bi si belila glavo še s tem in tako je take stvari samo ignorirala in se posvečala bolj veselim stvarem, kot naprej to, da je delila novico in svojo srečo z vsemi ostalimi. »Ja pa sem! Čisto resno ti povem, da se bom kmalu poročila z Damienom, tako da me sedaj lahko kličeš kar bodoča gospa St. Cloud,« se je pošalila, a mu hkrati dala vedeti, da je njene besede o zaroki čisto resno mislila. Bodoča gospa St. Cloud se je vbistvu kar dobro slišalo. Všeč ji je bil prizvok, ki so ga imele te besede in vesela je bila, da jih je lahko uporabljala. No, in hkrati tudi počaščena, navsezadnje biti član družine te družine ni bilo kar tako, saj so vsi v Mayberryju vedeli, kako vplivna, premožna in spoštovana družina so. Resda se Cassie še niti ni štela za članico družine, a vseeno se je zavedala, da sta jo Damienova starša že dolgo časa imela skoraj kot za svojo in to se bo sedaj še okrepilo. »Sicer pa res ne vem, zakaj si tako razburjen glede tega? Že res, da sem mogoče malo mlada za poroko, a Damien je verjetno moški mojega življenja in je čisto vseeno ali se poročiva sedaj ali čez nekaj let,« mu je pojasnila, tokrat z veliko bolj resnim tonom. Sprva je sicer mislila, da ga je vse to samo tako presenetilo, a vedno bolj se ji je dozdevalo, da mu ta situacija resnično ni všeč. In to dejstvo ni bilo njej niti malo po godu. Konec koncev ji ni bilo vseeno, kaj si je on mislil o tem, četudi ga je mogoče res zadnje čase malce zapostavljala, saj je bila ali zaposlena s študijem ali pa je dneve preživela z Damienom. Znalo pa se je tudi pripetiti, da je preprosto nekaj prišlo vmes in tako je minilo že kar nekaj časa, odkar sta nazadnje takole sedela in se dobila nekje na samem. Res pa je, da niti približno ni razumela, zakaj ga je novica o njeni zaroki tako razburila, saj ji nikoli ni omenil ničesar v zvezi z njenim odnosom z Damienom ali česarkoli, kar bi lahko na to napeljevalo. Naredil je požirek svoje kave, da bi si priborila malo časa za razmišljanje, saj ni vedela, ali naj temo pogovora spelje drugam in pusti, da se stvari malce umirijo, ali pa naj ga preprosto povpraša, čemu vsa ta razburjenost. Odločila se je zadevi priti do dna, zato ga je z resnim izrazom na obrazu najprej pogledala v oči, nato pa ga vprašala: »Res ne vem, kje ti vidiš problem v najini zaroki? Prosim te, povej mi, rada bi vedela, kaj te tako moti?«

tagged is the beautiful cassandra smitten 1

i'm so sorry to have kept you waiting. -.-

zatrdila mu je, da se ne šali.. in mu pod nos potisnila tisti bleščeči diamant, ki jo je zaobljubljal nekomu drugemu. če bi bila zaobljubljena komurkoli, bi ga to zmotilo, ta njen damien pa mu je samo še toliko bolj smrdel. ni mu bil všeč, zdel se mu je popolnoma zgrešen zanjo, a ničesar ni rekel, ker je pričakoval, da bo tale disfunkcionalna zveza pač slej ali prej propadla. pa očitno ni, očitno ji je na prst nataknil znak večne zvestobe in zdaj se je odločila, da bo postala.. last nekoga drugega, vsekakor pa ne njegova. misli so mu divjale in med tem je bilo zelo malo časa ali prostora za smiselno govorjenje. "ne.." ne šali se? "bodoča..?" je obupano prhnil, zavedajoč se, da je nikoli, nikdar, naj se situacija obrne tako ali drugače, ne bo imenoval gospodična st. cloud. naj kar pozabi na to. kako je bila lahko tako neumna? tip je bil popolnoma zgrešen, prav ničesar ni bilo na njem, kar bi se skladalo z njo in zgodba, ki mu jo je natvezila, enostavno ni mogla priti do smiselnega epiloga. kaj se je šla? je imela kakšno eksistencialno krizo in se ji je totalno zmešalo? zanj je bila to edina razlaga. kakšno prekleto sranje! "je verjetno moški tvojega.." je odsotno ponovil, nato pa se je hladno zasmejal skorajda v nekakšni paniki. ni vedel, kako natančno naj bi se obnašal, a očitno je bil že predaleč, da bi se zdaj pričel delati, kot da je novica zanj vesela. o ne, ni bila, bila je absurdna, bedasta, žalostna in gnila, nič veselega ni bilo na njej. bila je pravo.. sranje! "a se sploh slišiš?" je vzkliknil. "našla si prvega tipa, ki ti je vsaj približno všeč in ker je verjetno moški tvojega življenja, se boš kar poročila z njim?!" kakšne preklete in gnile oslarije! kaj mu je bilo sploh storiti?! moral je.. ne, moral jo je ustaviti, moral ji je pokazati, kakšno napako je delala, kako neumna in nedorasla je bila njena odločitev, moral je narediti.. kaj, nekaj, da ji bo jasno, da si mora premisliti. "kje vidim problem? prav zares?" je povzdignil obrvi, ko se je hladno pozanimala, kaj je pravzaprav narobe. ali ni bilo kristalno jasno, kaj je narobe? recimo: vse? o bog, ali res ni razumela? ne, to se ni dogajalo, mora se uščipniti nekam, da se bo zbudil, to bo najbolje, ta bizarnost se je morala nekako zaključiti, to, to.. to ni imelo nobene človeške logike! popolna bedarija! "kaj pa recimo v tem, da je tip popolnoma zgrešen? samo zagrenil ti bo življenje, sploh pa ga ne poznaš dovolj dobro, da bi se kar poročila z njim!" dobro, že, da ga je poznala leta in leta, ampak to ni pomenilo, da ga je zares.. poznala. o bog, kaj če je bil kak ogaben psihopat, ki se poroča z ženskami, jih posiljuje in na koncu ubije in odvrže v obcestni jarek? kaj, če jo bo pretepal ali izkoriščal ali psihično uničil? kdo je sploh bil ta tip, prekleto, da si je zaslužil njeno bližino? "to.. cassie, to nima nobenega smisla," se je končno nekoliko pomiril in zmajal z glavo. "v vseh pogledih si predobra zanj.. ne moreš se kar poročiti z njim.." še naprej je majal z glavo in se mrščil, brez pravega razumevanja, brez kakršnekoli empatije. in kaj, če ji je bil všeč? njemu je bil všeč njegov predavatelj angleščine, pa to ni pomenilo, da se bo poročil z njim! sploh pa ga ni mogla ljubiti, ne, to.. to ni imelo nobenega smisla. najraje bi ji pritisnil klofuto, da bi ji zbistril možgane, a vedel je, da ji česa takega v življenju ne bi mogel storiti.

Cassie je lahko ob njegovih besedah samo obnemela. Imel je popolnoma drugačen odziv na novico, kot ga je pričakovala. Še nikoli ga ni videla tako razdraženega in enostavno ni vedela od kje mu ves ta bes. Že res, da se je trudila ostati neprizadeta ob njegovih besedah, a glede na njen karakter to nikakor ni bilo mogoče in že ob naslednjih besedah se je tudi njen krvni tlak pošteno dvignil. Hotela mu je dokazati svoj prav in ne bo zapustila prizorišča dokler tega ne bo tudi storila. »Oh, lepo te prosim RJ, zakaj vsa ta drama?«Je glasno prhnila in zavila z očmi. Njeno razpoloženje je uničil do nule in sedaj ji je preostalo samo še, da mu vbije v to trmasto glavo, da naj preneha in naj se že sprijazni, saj četudi ga je imela izredno rada in ji je ogromno pomenil, zarad njega nikakor ne bo prekinila zaroke. Samo zato, ker ima on neke trapaste predsodke, ki niso imeli čisto nobenega smisla. »Damien ni prvi moški, ki mi je vsaj približno všeč, ampak je prvi moški, do katerega sem kdajkoli kaj podobnega čutila. Res sem prepričana, da je pravi zame, čeprav ti več kot očitno nisi enakega mnenja,« mu je želela pojasnjevati s poudarjenim tonom, da bi le razmislil o njenih besedah. Pred Damienom je imela nekaj zvez, resnih in tudi neresnih in ravno zato je vedela, da česa takega še ni doživela. Sicer ni ravno znala objasniti svoja čustva, a vsekakor je bila to neke vrste ljubezen. »Kako to misliš popolnoma zgrešen? Saj ga niti poznaš ne, tako kot ga poznam jaz. Pravzaprav ga niti malo ne poznaš!« Mu je zabrusila, saj mu nikakor ni hotela ostati dolžna. Prej ali slej bo moral popustiti in se zavedati, da je pri njeni odločitvi ne bo premaknil niti za ped. Odločila se je, da privoli za zaroko iz dveh razlogov. In sicer zato, ker se ji je to v danem trenutku zdelo popolnoma prav, poleg tega pa tudi zato, ker je vedela, da to ni bila samo razumna odločitev in korak naprej v njuni zvezi, ampak do neke mere tudi odločitev na podlagi čustev. In to so včasih še več vredne. »Ne poznam dovolj dobro? RJ, od kod prihaja vse to?« Ga je nekoliko bolj mirno vprašala. Lahko je samo opazovala njegovo sprevračanje njenih besed in burne reakcije, ki jih je imel na le te, a pod nobenim pogojem ni imel razumnega razloga, da se je tako vedel. Vsaj ne, da bi ona vedela zanj, zato ji tudi ni bilo jasno od kod črpa vse te bedaste stvari. »Ja pa ima smisel! Vsaj zame ima smisel.« Je tudi ona umirila ton in se mu zazrla v oči. Morala ga je prepričati v svoj prav. Ne bi prenesla, da bi se sprla z njim samo zato, ker ima neke namišljene predsodke in bojazni pred njenim zaročencem. Oba je potrebovala ob sebi in nobenega od njiju ne bo izgubila. »No, pa se bom poročila z njim in žal mi je, da ti ne boš delil z mano te sreče, medtem ko bom jaz navdušeno razlagala vsakomur, kaj pomeni ta prstan na moji roki,« je dejala in zvenela preveč ravnodušno, saj mu je vbistvu hotela pokazati, da ji veliko pomeni tudi njegova privolitev njene zaroke in bo globoko obžalovala, če se ne bosta glede tega na koncu strinjala. »Res te ne razumem. Bil naj bi moj prijatelj, zame bi moral želeti najboljše, saj jaz brezpogojno to želim tudi zate. In Damien je zagotovo najboljše, kar se mi je zgodilo v življenju. V redu, prenesla bi to, da ti ni všeč, da se bom tako mlada poročila, a kaj za vraga ti je Damien takega storil, da takole udrihaš po njem?« Ga je brez ovinkarjenja vprašala, ker je bila že sita tega pregovarjanja in prepričevanja, ko pa sploh ni imel utemeljenih razlogov za svoje nasprotovanje. Moral ji je pojasniti ali pa bo to zgrda izbezala iz njega.