newsstand

Naslov sporočila: Re: newsstand Pet Jun 21, 2013 9:10 pm

[tag] brittani [word count] 561

Navkljub njegovemu pomankanju volje in poguma do ukvarjanja s preostalimi ljudmi, ni bil eden tistih zapečkarjev, ki so svoje celotne dneve in noči preživljali v notranjosti zatohlega stanovanja, naročali oblačila in hrano prek računalnika ter odšli ven samo kadar so potrebovali urgentno bolnišnično pomoč. Večkrat je bil res omejen na štiri stene delovne sobe, a razlogi za to so bili drugi – preprosto, delo. Nikoli ne bi zmogel dokončati skupltur, če bi neprestano vandral iz stanovanja ven in nazaj ter begal po številnih opravkih. V tistih dneh, ko sta neumorno zagrabila navdih in volja, je vso svojo energijo preusmeril v izdelek pred njim. Odmisliti je bilo potrebno vse od nakupov v supermarketu, plačevanja položnic do celo banalne stvari kot je odgovarjanje na telefonske klice. Vedel je, da je določenim vrstam odvetnikov huje. Da utegnejo biti bolj občutljivi na okoliščine. Predvsem pisatelji in glasbeniki. Okrog njega bi se lahko odvijale naravne katastrofe, bombni napadi in množično streljanja, a najverjetneje ne bi ne slišal, ne opazil. Zvok brusilke je imel nadnaravno sposobnost utišati prav vse okrog njega – najblažji zven, najhrupnejši pok. In za sabo je imel tri dni visenja v delovni sobi, ko je živel od krekerjev in postanega pomarančnega soka iz tetrapaka. Vmes se je spomnil v mikrovalovko vtakniti nekaj zmrznjenih že pripravljenih jedi, a nasplošno je pretekle dni zaznamovala predvsem abstinenca in trdo delo. Po dolgi vroči prhi, po obilnem zajtrku in uri dremanja, se je končno odpravil iz stanovanja. Ura se je približevala deseti in v zraku se je že čutilo vroče južnjaško poletje, ki jih bo v grobem oprijemu držalo vse do pričetka oktobra, ko se utegne za stopinjo ali dve ohladiti. Toda če živiš na jugu petindvajset let, tudi neznosna poletja postanejo znosna.

Zaklenil je vrata stanovanja za sabo in se s tihimi koraki odpravil iz stanovanjske zgradbe. V mislih je že napravil hiter seznam vseh opravkov, ki jih mora postoriti. Ki jih je začasno postavil na stranski tir. Odpravil se je po ulici proti mali časopisni trafiki, ne bi se zgodilo prvič, da bi se svet konkretno pretresel med njegovim 'oddihom'. Ustavil se je za svetlolasim dekletom in se mimo nje nagnil proti prvim izložbenim časopisom. Prijel je za njegov običajni dnevnik in ga potegnil k sebi. S pogledom je na hitro zdrsel prek naslovnice, zgolj za prvi občutek, da bi se navadil znova na vrnitev v realnost. Dekle je moralo narediti korak nazaj, da se je njen hrbet srečal z njegovim prsnim košom in je malo manjkalo, da ga ni pohodila. Dvignil je pogled iznad časopisa, ko se je svetlolaska obrnila naokrog. ''Pardon,'' je zamrmral in se ji umaknil s poti, četudi je njegov pogled za hip postal na njenem obrazu. V tako malem mestu ti je bil znan praktično vsak obraz, ki si ga srečal na poti od stanovanja do trgovine. Nekaj let mlajša, a ime ni znal priklicati v spomin. Lahko da je njegov pogled zastal na njen trenutek predolgo, zato se je podvizal naprej proti prodajalki v trafiki in ji podal denar za časopis v njegovi roki. Med pospravljanjem preostanka drobiža je znova pogledal k dekletu, ki je pospravljalo stvari v torbico in kot nalašč dvignilo pogled in ga zalotilo sredi povsem neškodljivega strmenja. V mislih se je hitro preklel in skorajda mu je uspelo podvizano stopiti mimo nje, le da sta ga njen glas in obtožba v njenem tonu prikovala nazaj na mesto.