willows restaurant

Naslov sporočila: Re: willows restaurant Čet Jun 20, 2013 9:17 pm

katie

če ne bi bila sobota zvečer, bi se verjetno, glede na naporno snemanje, ki ga je zadnje tri tedne prenašal v los angelesu, zavalil samo še v posteljo in do tistega ponedeljkovega jutra ne več vstal. tako pa se je povsem podzavestno spet odločil biti klasični colton parker, ki pač v soboto zvečer ne more ostati doma, vsaj ne sam. z tisto tipično kretnjo je z roko potegnil skozi razmršene lase, ki so izgledali, kakor, da je resnično nekaj dni preživel v postelji, nato pa stopil iz kopalnice in na posteljo odvrgel brisačo, ki mu je še nekaj trenutkov nazaj visela okoli vratu. navlekel je nase tisto črno srajco in temne kavbojke, nato pa zapustil stanovanje. še sam ni bil povsem prepričan kam v resnici je namenjen, le zavedal se je, da ga ne vleče vnovič v tiste nabito polne lokale in nočne klube, kjer je vse česar si deležen, stalno dreganje s komolci med rebra, ko se množica preriva mimo tebe. tega je imel dovolj tudi v mestu angelov in resnično tega ni potreboval tudi tu. že res, da je bila očitna razlika med nočnim življenjem tu in tam, ampak princip je bil isti, le obrazi so bili drugi. ampak port charles je imel nekaj, kar los angeles ni imel in to je bila tista domača kuhinja, v katero je že od nekdaj rad zahajal. in ta nekdaj se je začel, ko je začel služiti tiste količine denarja, da si je to lahko privoščil in cele dneve delati, ob tem pa pozabljati, da mora kdaj tudi jesti. in če je kdo znal pripraviti najboljše kalamare, je bil to oliver v willowsu. in verjetno ni hodil tja samo zaradi hrane, ko pa je lahko vsakokrat na večerjo hitro povabil še katero izmed natakaric, ali prijetno inno pri vhodu. pri dvaintridesetih letih se je še vedno obnašal kot kakšen mulc nekje v srednji šoli in tega se je še sam dobro zavedal, ampak hibe ni bilo tako enostavno spremeniti. »danes pa si še posebej čedna,« je zamrmra temnolaski, ki mu je ob rezervacijski knjigi namenila ljubek nasmeh in ga že zapeljala proti mizi ob oknu. res bi jo lahko povabil na večerjo in ji s tem verjetno malce polepšal večer, če ne bi v tistem trenutku opazil dekle, ki je stalo v vrsti za mizo. s svojima prijateljicama, ampak to ni bil njegov problem, »samo trenutek« lagal bi, če ne bi priznal, da mu je katie thompson padla v oči v trenutku, ko je zakorakala na njegovo snemanje. in nekaj dni kasneje je prav namerno prezrl prstan na njeni roki, ko jo je povsem brez zadržkov in sramu povabil na pijačo in ji ne očitno laskal. ampak svetlolaska se ni dala in ga je gladko zavrnila, kakor še nekajkrat potem. ampak danes, no danes je bil veliko bolj odločen kakor prejšnje dni in poskrbel bo, da mu ne bo mogla reči ne. stopil je mimo miz, ob tem celo uspel zapeti gumb na svojem jopiču, ter z nasmeškom na ustnicah obstal pred presenečeno svetlolasko.»katie thompson, draga, torej si se končno premislila in pristala, da greš na večerjo z menoj?« jo je vprašal navkljub začudenim pogledom, ki sta mu jih pošiljali dekleti poleg naslovljene. »oprostita dekleti, mislim, da vama jo bom ukradel za nekaj trenutkov…ali uric,« se je gentlemansko opravičil prijateljicama, katie prijel okoli pasu še predno bi uspela ugovarjati in jo popeljal do mize, ter ji odmaknil stol, da je lahko sedla, predno začne ugovarjati in si premisli. sedel je nasproti nje in se ji na široko in šarmantno nasmehnil, »nobenih slabih namenov nimam, da te obvestim že v naprej…reciva, da je vse skupaj zgolj poslovna večerja.« seveda to ni bilo tisto kar je imel v načrtu zanjo, ampak resnici na ljubo, glede na to, da je okoli njiju sedelo kakšnih petdeset ljudi, je moral imet nek izgovor.

Naslov sporočila: Re: willows restaurant Čet Jun 20, 2013 10:29 pm

tag, colton smitten 1

Roki je imela sklenjeni na majhni torbici pred seboj, na njenem obrazu pa je počival miren nasmešek. Sveže oprani lasje so ji silili v oči, da je morala vsake toliko stresti z glavo, da so se vrnili v primerno stanje, njene oči pa so, po dolgem času, žarele. Bila je precej zadovoljna; teh dveh kolegic, Ariadne in Tine, ni videla že nekaj let. S Tino je kratek čas živela v New Yorku, preden je dekle nenapovedano zanosilo in se vrnilo v rodni Port Charles, Ariadne pa ni videla že od osemnajstega, ko je zapustila mesto. Vse tri so bile soigralke v lokalnem gledališču, preden so se njihove poti ločile. Tina se je vrnila v gledališče, menda ji je šlo dobro, prav v tem času so pripravljali Shakespearov Sen kresne noči. Ariadna je postala kostumografka, ki je služila precejšnje denarje, odkar so jo zaposlili pri neki zgodovinski seriji, ki Katie osebno ni ravno interesirala, je pa morala priznati, da so bili kostumi – popolni. Saj ni nikoli dvomila, da bosta prijateljici končali ravno tako, kot sta si želeli. Kakor tudi ona. Recimo. Dogovorile so se, da se dobijo na večerji, dobile so se malo po osmi in naletele na vratolomno vrsto, ki je čakala na mizo. Ni bila ravno nejevoljna – prej vesela, da bo lahko še nekoliko poklepetala, predem se najedo in napijejo vina, da bodo vse popolnoma rdeče v obraz in da se bo smiselnost njihovih stavkov počasi spustila na minimum. Tako je bila Tina ravno sredi stavka, govorila je o predstavi in z največjim veseljem vabila Katie na premiero, ko se je od nekod vzel Colton Parker. Prekleti Colton Parker. Bil je tip, o katerem se je vedelo, da se prav veselo nateguje z bolj ali manj vsemi sodelavkami in bil je tip, ki ji je kmalu po tem, ko je na roko nadela zaročni prstan, pričel nekajkrat namigovati na najbolj nespodobne zadeve. Vedno ga je jasno in glasno zavrnila, a vsakič znova se je na snemanje vrnil s širokim, samovšečnim nasmeškom in iskricami v očeh, ki jih je najbrž dobil vsakič, ko je ogovoril simpatično dekle. Bil je razvpit; vsi so vedeli, kako se obnaša do ženskih uslužbenk, in vendarle so ga vsi spoštovali, ker je bil na koncu koncev tudi.. hja, nerada je priznala – izredno dober pri tem, kar je pričel. Pa ne pri pobiranju žensk, temveč pri televizijskem delu. »O bog,« je zavila z očmi in želela dekletoma predstaviti svojega bivšega šefa, a v trenutku je imel svojo roko ovito okrog njenega pasu, na ustnicah tisti tipični nasmešek, v trenutku je odslovil prijateljici in jo povlekel za seboj. Uspela se je toliko obrniti, da je z usti kolegicama nakazala se vama pridružim potem, in že jo je posedel za eno izmed lepo urejenih mizic v restavraciji. »Zares?« je v dvomu privzdignila obrvi, kajti dvomila je, da ji ima Parker ponuditi karkoli smiselnega, pravzaprav je verjela, da se bo ta pogovor kaj hitro končal, ko bo, z nedotaknjenim dostojanstvom, odkorakala nazaj h kolegicama. In mu morda zlila kozarec vode po njegovem egocentričnem obrazu. »Prej bi verjela, da me preprosto rad takole mučiš, kot da mi imaš karkoli poslovnega povedati,« je dejala z resnobnim izrazom in zopet nekoliko stresla z glavo, da so se ji lasje usipali nazaj, namesto naprej.

Naslov sporočila: Re: willows restaurant Čet Jun 20, 2013 11:07 pm

katie

dobro je vedel kakšen bo njen odziv, tako dobro jo je že poznal. in čeprav se mu je ljubka svetlolaska vsakič uspela prav spretno izogniti, je tokrat našel način kako jo bo samo zase imela vsaj nekaj minutk, predno bo vsaj razjarjena vstala in odkorakal stran z visoko dvignjeno glavo, upajoč, da je poteptala vsaj kanček njegovega ega. »ljubica, zate bi bil tudi bog,« se je glasno zasmejal, ko se je iz njenih ustnic izvil, bolj kot ne, precej otožen vzdih, medtem ko je svojo roko ovil okoli njenega pasu in jo potegnil stran. vedel je, da je zaročena in vedel je tudi s kom je zaročena, glede na to, da je bil tudi tisti tip iz port charlesa, ampak to ga v resnici ni zanimalo. njegova prioriteta je bila ona in odločen je bil, da se mu tudi ona enkrat ne bo več mogla upreti. nobena se mu ni, zakaj bi bila torej ona kakšna izjema. in dobro je vedel, da je na dolgo in široko seznanjena z njegovim slovesom, torej se tega niti ni trudil skrivati. prikimal je, ko je spil požirek šampanjca iz kozarca in natakarju pomignil naj natoči še njej, »ni med nama vse samo strogo poslovno?« ponovil je besedice, ki mu jih je v obraz vrgla nekaj mesecev nazaj, ko sta se zadnjič srečala v los angelesu. nič kolikokrat mu je že povedala, da bo njun odnos vedno temeljil zgolj na poslu in naj na vse ostalo kar pozabi, da ne misli biti samo še ena številka. »jaz, da te mučim?« je za trenutek malce izbuljil pogled, »prej bi rekel, da naravnost uživaš v moji družbi.« vse skupaj je bila samo še ena porcija njegovega egoizma, ki ga je spremljal skozi dneve. naslonil se je nazaj na stol in z eno roko vrtel kozarec viskija, ki ga je poleg šampanjca pred tem postavil natakar. s pogledom je potoval preko njenega obraza, do njenih ustnic, golega vratu, na koncu pa se mu je ustavil na njeni dlani, ki jo je imela napeto postavljeno na mizi. pomignil je na prstan, ki ga je imela nataknjenega na prstancu, »to je to? sam bi ti kupil večjega.« zavedal se je, da ni vedno vse v denarju, marveč tudi v malih pozornostih. tako so ga učili kot majhnega otroka, a vseeno bi se lahko reklo, da ga je hollywood spremenil, pokvaril. vedno bolj je postajal materialist, kar se je lahko videlo že na daleč. in verjetno katie ne bi nikoli v življenju nataknil prstana na roko, čeprav je izgledala resnično prekleto dobro in bi tvorila zavidanja vreden par. »samo predstavljaj si kako bi izgledala z nečem iz belega zlata, z velikim diamantom. stavim, da bi mi zavidali vsi, ko bi stal poleg tebe na rdeči preprogi,« ji je ponudil pogled v sceno, ki jo je ustvaril zanjo in se ob tem precej bedasto zarežal. poročen je bil dvakrat in prisegel je, da ne bo nikoli več. vse kar je dobil s porokami je bila izguba in nič drugega. »medtem, ko sanjaš, pa povej kaj boš jedla,« jo je še enkrat zbodel, ko je sam pri natakarju naročil klasiko, torej kalamare, s pogledom pa pospremil svetlolasko, čakajoč, da naročilo odda še sama. mogoče je malce upanja le ostajalo, da bo z njim ostala vsaj na večerji.

Naslov sporočila: Re: willows restaurant Čet Jun 20, 2013 11:35 pm

tag, colton smitten 1

Ob njegovi novi provokaciji je z očmi zavila še enkrat, rekla pa ni ničesar; nobenega dobrega odgovora ni imela na dlani in precej prepričana je bila, da z besedami še zdaleč ni bila tako spretna, kot je bil on. Prav mojstrsko jih je preobračal in prekladal in znan je bil po tem, da je znal z največjo lahkoto nekoga obrniti okrog prsta. Preprosto previdna je morala biti, to je bilo vse. Previdna, in vse bo dobro. »Ne, hvala,« je takoj zavrnila natakarja, ki je prišel, da bi še njej nalil šampanjca, tako, da je z dlanjo prekrila vrh praznega kozarca, pripravljenega v ta namen. Ni imela namena piti na njegov račun, pravzaprav se ni imela namena predolgo muditi ob njem, če to ni bilo potrebno. Bil je nečasten človek in prav nič bolj simpatičen se ji ni zdel zato, ker ji je lahko postregel s šampanjcem. Tudi sama si je lahko. »Iz moje strani vsekakor,« je gladko odgovorila, ko jo je opomnil na to, kar mu je večkrat povedala sama. Seveda, iz njene strani med njima ni bilo ničesar drugega kot strokovnost, med tem ko je on sanjal o tem, da bi jo nategnil, kakor je počel s sleherno, ki jo je dobil pod svoje kremplje. Ponižujoče bi se ji zdelo – četudi Alexandra sploh ne bi bilo v sliki –, da bi postala samo še ena njegovih številk. Nikogaršnja številka ni bila, nikomur ni zaupala tako daleč, nikdar ni.. nikdar se ji niso takšni skoki med rjuhe zdelo ugledni. Vedno se ji je zdelo, da bi lahko od tega odnesla samo skrušeno samopodobo in morda kakšno spolno prenosljivo bolezen. Nič drugega. Naveličano je zajela sapo in rahlo zmajala z glavo, ko je pričel govoriti o tem, da ji predstavlja krasno družbo. Oba sta vedela, da temu ni tako; geste ji sploh ni bilo potrebno pojasniti. Enostavno na živce ji je šlo, da se je takole igračkal z njo, da jo je jemal zgolj in samo za spolni objekt, med tem ko niti za trenutek ni pomislil, da se pod tem telescem skriva tudi iskrena, pristna – prijetna – oseba. Kako naj bi ga torej spoštovala ali uživala v njegovi družbi? Bolj različna si ne bi mogla biti. On ni razumel njene logika, ona njegove ne. Pogled ji je zdrsnil k prstanu na roki, na katerega je bil osredotočen tudi on, in nekoliko je privzdignila obrvi, ko ni mogel mimo samohvale. »Seveda,« je sarkastično zamomljala in roko umaknila iz mize, da mu ne bi bilo več potrebno strmeti. Kot da bi večji prstan kaj izboljšal dejstvo, da je navaden umazanec. Prava rit, vsekakor ne tip človeka, ki bi mu želela posvetiti svoje življenje. Tudi Alexandru ga ni želela, čeprav je bil prijeten človek. S pogledom je zdrsela po prostoru, da ji ne bi bilo potrebno gledati v te vase zaverovane oči, potem pa je, kakopak, znova spregovoril. »Ne razumem,« je nazadnje osoren pogled zapičila vanj, med tem ko so besede ostro letele iz njenih ust. »Si me privlekel sem, ker mi imaš prav zares kaj povedati, ali imaš namen sanjariti o najini skupni prihodnosti?« Privzdignila je obrvi, ga prestrelila s pogledom; o bog, bil je tako vase zatrapan! Zdel se je hujši, kakor se ga je spomnila. Prekleti Parker. »Ne bom jedla s tabo, Parker,« je odgovorila njemu, čeprav je natakar veliko bolj zagnano čakal na njeno naročilo. »Do mene si se od zmeraj obnašal skrajno nespoštljivo, ne vem zakaj bi torej zdaj sprejela ponudbo za večerjo.«

Naslov sporočila: Re: willows restaurant Pet Jun 21, 2013 12:14 am

katie

privzdignil je obrvi, ko je zavrnila kozarec šampanjca in premeril njen ljubek obrazek, »mala katie! pa ja ne misliš, da te imam namen napiti in potem izkoristiti? lepo te prosim za kakšnega pa me imaš?« in dejansko je lahko na to vprašanje pričakoval plaz besed, s katerimi ga bo ozmerjala z izkoriščevalskim prascem, ki bi to storil ob najmanjši priložnosti. in še tako narobe ne bi imela. resnično si jo je želel in to, da se mu je toliko časa upirala, ga je samo še bolj in bolj podžigalo. ni mu bilo mar ali je bila samska, zaročena ali poročena, ona mu je ugajala. brez katerih koli drugih okraskov, kot je bil na primer tisti njen tip. in verjetno bi bilo res, da bi mu postala toliko manj zanimiva, ko bi enkrat dobil kar bi želel, ampak vsakokrat so se našle izjeme. mogoče bi bila zanj prav ta mala katie thompson, ki je sedaj vanj zdolgočaseno gledala preko mize, ta izjema. »sem ti mogoče s čim namignil, da je iz moje strani kaj drugače?« je nekako uspel vprašati med smehom, ki ga je popadel. vsi, ki so bili kadarkoli prisotni na snemanju tiste nadaljevanke, kjer je imel možnost delati z thompsonovo, so lahko ugotovili, da je oči vrgel nanjo in jo brez sramu osvaja. tega pač ni skrival, lahko si je samo našel kakšen patetičen izgovor, da ni imel niti najmanjšega pojma, da je zaročena, čeprav je to pisalo v vseh časopisih. konec koncev je šlo za precej blestečo zvezdico. z dvignjenimi obrvmi se je raje obrnil stran, da ne bi takoj razbrala ciničnega nasmeška na njegovem obrazu, ko je po njegovem komentarju odmaknila dlan iz mize, kot bi želela skriti tisto kar je že videl, »ljubica, ničesar se ti ni treba sramovati. si pač našla reveža.« saj ne, da je karkoli imel proti tistemu njenemu 'srčnemu izbrancu', samo zavedal se je, da bi on za dekle poskrbel veliko bolje. mogoče ne toliko na čustvenem področju, ampak ponudil bi ji vsekakor več. kot je takrat rosemarie westwood, dokler ga ni obrala za skoraj polovico njegovega takratnega premoženja. »sploh pa, samo manjši komentar – poroka in zakon sta navadno sranje. samo metanje stran denarja in laži,« je naveličano zamrmral in vnovič kozarec z viskijem ponesel k ustnicam. tiho je spremljal njen izbruh in ob tem nekajkrat naveličano pogledal mize okoli njiju, saj je dekle z zvišanim tonom privabila kar nekaj pogledov. ko se je končno umirila in za trenutek utihnila, se je nagnil naprej, se z komolci naslonil na mizo in se zazrl globoko v tiste njene sinje oči, »če se boš nehala tako dreti, mogoče dobiš še posladek.« kotički njegovih ustnic so se rahlo privihali, saj je bilo očitno, da je s temi besedami v njej vzbudil samo še dodaten bes in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo jezno vstala in se napotila proti izhodu, oziroma proti mizi svojih prijateljic, če se bo v navalu besa spomnila, s kom je v resnici prišla sem. »nisem bil nespoštljiv, samo direkten, tega mi ne moreš zameriti. ti pač povem, da si ljubka…sploh sedaj, ko si še malo besna,« je odmaknil koder svetlih las, ki ji je padal na oči, ter ji ga zataknil za ušes, »in tole ni bilo nič pokvarjenega, samo prijateljska gesta. kakor je lahko tudi ta večerja. z izjemo, če si jo ti želiš razlagati kako drugače.« verjetno sta se oba zavedala, da so njegove besede samo nakladanje in česa si v resnici želi, ampak vsaj nekoliko se je trudil omiliti zadevo in jo nekako zadržati ob sebi.

Naslov sporočila: Re: willows restaurant Pon Jun 24, 2013 3:17 am

tag, colton smitten 1

uhm, a si za, da to počasi zaključiva? lol, ker katie je že vsa besna.

Skoraj nejeverno je povzdignila obrvi, kakor da bi se ji samo vprašanje zdelo povsem bizarno. »Za točno takšnega,« je posmehljivo priznala; pa saj je vendar to vedel tudi sam. bil je točno tisti tip osebe, ki je dekletca obrnil okrog prsta – ali jih napil, če ni šlo drugače – in jih nato izkoristil za tisto urico seksa, preden jih je preprosto pozabil in so na koncu koncev predstavljale samo črtico na njegovi veliki steni dosežkov. Ona ni bila nekakšna bedna številka, nikakor ni imela namena dovoliti česa takšnega. Saj je vendar imela tisti kanček dostojanstva, ki je dokazoval, da se ne bo kar vdala prvemu tipu, ki bo mislil zgolj in samo s svojim tičem. Bila je hvaležna za zaročni prstan; dajal ji je izredno dober izgovor. Pa četudi je vedela, da Alexandra ne ljubi. »O bog, Parker,« je naveličano zamomljala, ko se je pričel krohotati, ker je jasno hotel pokazati, da so vse te sladke in spretne besede samo fasada, za katero skriva svoje nepotešene spolne potrebe. Prav vseeno mu je bilo, s kom bo pristal v postelji, dokler je imel – nekoga pač. Ona preprosto ni bila ta oseba, njej ni bilo vseeno, s kom je intimna. Coltona Parkerja bi ubila, preden bi mu dovolila, da se je dotakne. Ogabna ji je bila sama misel na to, kako je delal z ženskami in kako je to tudi javno priznaval. Morda odeto v sladek prizvok, a bilo je javno, kolikor je le šlo. Zdelo se ji je nizkotno, barbarsko. Pod nivojem se ji je zdelo odgovarjati. Alexander je bil daleč od reveža, bi je premožen, kakor je bila premožna tudi ona. Zlahka bi živela lagodno življenje, če bi se po petih letih dela v Hollywoodu oba upokojila. Do konca življenja bi bila preskrbljena. To ni bila skrb, ki bi ji ležala na duši. Njena skrb je bila, da Alexandra preprosto ni ljubila – a če bi za to izvedel Colton Parker, bi bilo to.. najbrž prav toliko hudo, kot če bi kakšna takšna novica ušla v časopis. »Prepričana sem, da zate to velja,« je prikimala. Je slišala, ja, o dveh porokah, ki ju je sklenil. Najbrž je bil pijan kot klada, v svojem majhnem deliriju, kjer je za tistih petnajst minut morda celo verjel, da bi lahko nekoga ljubil. Saj se je ločil veliko hitreje, kot se je spodobilo – sploh ni bilo nenavadno. Bil je naravnost oduren tip človeka in sama je vedela, da je za vse predstavnice ženskega spola bolje, če se držijo daleč, daleč stran. Nato so jo njegove naslednje besede tako prekleto razburile, da je v tišini – z iskricami popolne jeze v očeh – zagrabila za njegov kozarec viskija in mu ga zlila v obraz. Saj je vedela, da bo prej ali slej to storila, ni pa vedela, da bo tako dobro delo. Tekočina mu je kapljala iz nosu; vedela je, da ga ne bo razburila, ali če že, da tega niti slučajno ne bo pokazal, a če ne drugega je njej delo dobro, da je pokazala, da nima najmanjšega interesa. »Upam, Parker,« je besno zamrmrala, ko je sunkovito odmaknila stol in se postavila na majave noge, saj se njeno telo še zdaj ni opomoglo od količine opolzkosti, ki jih je bil sposoben ta človek spraviti v normalen stavek, »da te bo nekoč nekdo postavil na tvoje mesto.«

Naslov sporočila: Re: willows restaurant Tor Jun 25, 2013 1:30 am

katie

it's okay, upam, da je poj vredu, če sm zaključla tako kot sem :3

zmajal je z glavo, kakor, da ga je njen komentar resnično presenetil, v resnici pa je pričakoval natančno takšen odgovor. zavedal se je svojega statusa, ki ga je imel med prebivalci, ne samo port charlesa, verjetno tudi los angelesa in ostalega sveta, ki je vedel, da obstaja in se zavedal njegovih množičnih skokov med rjuhe z raznimi igralkami, modeli in običajnimi smrtnicami. »no katie thompson, sedaj si me pa resnično razočarala, nisem si mislil, da ti gojiš tako slabo mnenje o meni,« se je skušal na lep način izplesti ven iz zanke v katero se je ujel in ji ob tem namenil rahel nasmešek. škoda, da ni bila ena tistih deklet, ki bi padale na njegov popoln nasmešek in poceni fraze, ki jih je dekletom prodajal kakor med. a očitno svetlolaska nasproti njega ni bila ravno ljubiteljica medenih izdelkov, glede na to, da se mu je po dobrem letu še vedno upirala brez kakršnega koli kiksa, ki bi jo spravil vsaj malo na kolena. »samo povem,« je skomignil z rameni in se ob tem sladko nasmehnil natakarici, ko je prednjega postavila krožnik z naročilom, katerega ji je oddal pred kratkim. enostavno predstavil ji je stvari, kakor si jih je on sam zamišljal pri sebi, čeprav jih je ona verjetno dojemala povsem drugače. ta njegova pretirana samozavest je tako ali tako večini ljudem, kar jih je poznal, parala živce in jih spravljala na rob pameti, medtem, ko se je njemu zdela povsem na mestu in zgolj posledica dobre samopodobe. počasi je prikimal in srknil požirek viskija, katerega kozarec je nato odložil nazaj na mizo, »ja, v veliki večini. tega pač ne morem zanikati. ampak ker to velja zame, ne pomeni, da ne bo tudi zate. da ne boš na koncu objokanih oči in razmazane maskare čakala v preddverju hotela, ker te bo tvoj najdražji vrgel pred vrata, ko se te bo naveličal.« ni ji privoščil česa takšnega, nikomur ni, ampak možnosti so bile ogromnih razsežnosti. in nihče ni vedel kako hitro se jo bo naveličal njen srčni izbranec, ali ona njega, ter kakšna bo potem reakcija glede zakona v katerega sta nameravala kreniti. nasmešek je obstal na njegovem obrazu, le nekaj je še želel pripomniti, ko je doživel hladen tuš v obliki viskija, katerega je z vso ihto zlila nanj. lahko bi znorel in jo nekam poslal, lahko bi v razburjenju vstal, jo prijel za zapestje in jo potegnil nekam na stran, on pa je le sedel tam, se ji samozavestno smehljal v razburjen obraz in počasi zmajal z glavo, »si že razmislila o tem, da bi se vpisala na kakšno terapijo? obvladanje jeze ti ne gre preveč dobro od rok srčece.« vzel je prtiček iz mize ter na hitro nekajkrat potegnil po črni srajci, po kateri ga je ravnokar polila. v usta je vrgel še en kalamar iz krožnika, katerega je pustil skoraj popolnoma polnega, počasi vstal in se približal katie. z dlanjo je nežno segel proti njenemu obrazu, a se v zadnjem trenutku premislil, tik predno bi se dotaknil njenih ustnic. svoje ustnice je približal njenemu ušesu, »ti to lahko storiš kadarkoli ljubica.« ko se je odmaknil od nje je poskrbel, da je z licem dregnil ob njenega, ko pa je stopil mimo nje je povsem brez sramu svojo roko dregnil ob njeno, jo prijel za dlan, z korakom nazaj pa jo še počasi spustil, »pokliči me, ko boš končno pripravljena na večerjo z menoj. čakal bom.« še zadnjič ji je namenil samozavesten in šarmanten nasmeh, se obrnil na petah in se pri pultu ustavil le še toliko, da je plačal račun, nato pa z nasmeškom na ustnicah, zadovoljen ker je malo, ljubko katie thompson spet spravil ob živce, zapustil lokal.

» lu lu restaurant
» italian restaurant,
» chinese restaurant,
» blue sea restaurant
» port charles` restaurant

willows restaurant

willows restaurant

Similar topics

Similar topics