italijanska odvetnica vse višje na lestvici,
po zadnjih informacijah o njeni veliki zmagi na sodišču, se je povspela znova le še višje na seznam odličnih in dobro plačanih odvetnikov. dekle, ki zase sicer trdi, da je italijanka, vendar od svojega dvanajstega leta živi v ameriki, bi počasi znalo uničiti tudi najboljše odvetnike v državi. kot glavna stvar, se nam poraja vprašanje - kje je razlog uspeh?
zadnje čase se je vse pogosteje pojavljala v časopisih in za osebo, kot je isabella gerrardi, lahko to privleče le nasmešek na obraz. kje je torej res razlog za uspeh? če bi se vprašalo njo, bi dejala v samozavesti - in če česar njej ne primankuje, ji ne primankuje samozavesti. ah kaj ne primankuje, dekle kot je ona, jo ima definitivno še mnogo preveč, prav tako kakor tudi močan besedni zaklad in zaupanje vase. in če imaš vsega skupaj skoraj v prekomernih količinah, te težko kaj spravi na tla. in nekoga kot je ona, se zdi, da res ne more nihče spraviti na slab glas, vsaj ne v njeni glavi. nekateri bi jo celo opisali kakor precej samovšečno, poleg tistega dela o pretirani samozavesti in niti se ne zdi, da so se pošteno zmotili, vendar zdi se, kakor da ji niti ni mar, kar drugi pravijo o njej, vedno ima odgovor na vse, vedno le zdvigne glavo in zdi se, kakor da ni stvari, ki bi ji prišla do živega, v bistvu je ves čas, kakor da bi bila na sodišču. na njenem obrazu sploh ni mogoče razbrati kakšnega posebnega čustva, še jeze ali veselja ne. marsikdo jo je celo oznanil za nesramno, arogantno prasico, ki ne vidi dlje od svoje koristi, vendar več kakor skomiga z rameni in posmehljivega nasmeška ob takšnem komentarju je od nje nemogoče dobiti, po lestvici gre pa preprosto le višje, sploh ni znano ali je kdaj imela kakšen poraz. mnogi pravijo, da je pripravljena celo podkupiti za svojo zmago, vendar sledi ni mogoče najti. je res tako prebrisana, da je sposobna vse še izbirsati? da ima v bistvu precej velik iq posledično? morda pa je to celo res.
doma takšna kot na sodišču?!
zanesljiv vir, nam je zaupal, da vsem znana odvetnica službo zelo rada nosi domov. ne primere same, vendar obnašanje, saj domnevno, zna biti precej hladna celo do same družine. koliko resnice je v tem?
oh, ne le do družine, pač pa do vseh. in vir se je malce zmotil - ni takšna, odkar se je začela vzpenjati po lestvici, kar se odvetniškega poklica tiče, pač pa od same srednje šole. in sedaj glavno vprašanje; zakaj? vse se je začelo že z tem, da je pri dvanajstih prišla v povsem novo državo, celino iz davne evrope in njene ljube italije. čeprav ne prizna, svojo domovino ne glede na vse pogreša in najlepše ji je, ko le pride za nekaj časa domov. vendar kakorkoli, tu je bilo novo okolje in ljudje in nekdo kot je bila isabella takrat, ko je prišla sem, je ne glede na vse, potrebovala čas, da se je vklopila v vse skupaj in to ji sošolci in ostali ljudje naokoli, definitivno niso olajšali, prej se norčevali iz nje, ko je kakšno besedo narobe izgovorila, za vse je bila
]makaronarka, pod nos so ji metali, da so italijani preprosto preveč nesposobni, da bi se naučili angleščine in še in še. prvi hladen tuš, ki ga je doživela, ko je prišla sem. načeloma je veljala za nasmejano, malce sramežljivo, predvsem pa naivno dekletce, kakor so jo opisali ljudje iz njene rodne italije. vendar pa je ta podoba hitro izginila. naivnost jo je hudo tepla, prav tako pa sramežljivost, zato se je hitro naučila, kako se mora vesti. pa vendar, še vedno je obdržala nekaj tiste isabelle v sebi, še vedno je bila malce preveč prijazna do ostalih, čeprav so radi grdo ravnali z njo. tekoče se je naučila angleščine brez zamenjavo besed in s pomočjo predhodnega znanja že v dobrem letu, vendar naglasa se še dan danes ni znebila. in kaj je bila kaplja čez rob? prvi letnik srednje šole in prva ljubezen. ljubezen do napačnega človeka. bila je prvi letnik in on četrti in sicer ji še dan danes ni jasno zakaj, ampak vse je kazalo na ljubezen na prvi pogled, pravzaprav je bilo vse od prvega pogleda, do konca kakor v pravljici. dokler ni prišel konec, seveda, katerega je naredila ona, medtem ko naj bi bil krivec on. šlo je za to, da nikakor ni mogel pokazati čustva do nje, vse je bilo le na dejanjih in zgodil se je trenutek, ko tega ni mogla več prenašati, kljub temu, da je njeno srce pripadalo le njemu. in to je bila pika na i. zopet se je vrnila v italijo, urediti življenje. še vedno je govorila v angleščini, da je ne pozabi, vendar kljub temu dokončala študij tam in posledično, tudi povsem preuredila karakter, postala takšna kot je danes. zgolj zaradi tega, kako so ravnali z njo v srednji šoli, ko je bila v bistvu popolna tujka in kako ji je nekdo prav grdo zlomil srce - od njega se je naučila, da čustev preprosto ne smeš kazati.
vročekrvna odvetnica zopet udarila,
zopet govorimo o zmagi, s strani mogočne odvetnice isabelle gerradi. zares se zdi, da je vse mogočna, da ji preprosto nič ne more uiti iz rok, da na sodišču ni stvari, ki bi jo zmedle, kakor da nima šibke točke. pa je res tako? je njeno življenje res kot iz škatlice?
res se zdi, da nima šibkih točk in sama jih tudi ni pripravljena pokazati. zna nadzorovati oziroma sploh ne kazati čustva, tako da nikoli v bistvu ne moreš ugotoviti ali si jo ravno zmedel ali ne - vendar večinoma je nihče ne zmede, vsaj dovoli si ne, da bi jo. v odgovor ima preprosto vedno hladnokrven nasmešek, pa čeprav se tu in tam pojavljajo govorice, da je vseeno precej vročekrvna, kakor vsi italijani. sploh pa kar se tiče tistega v postelji - hja, nič koliko moških je bilo že tam, zgolj zato, ker je bilo njej dolgčas. nikoli se ni potrudila za nobenega od njih ali se vrtela okoli, preprosto gre po stilu, da mora biti ona zaželjena ter se bodo oni trudili - in v zameno preprosto dobijo najboljši seks v njihovem življenju. sicer najbrž prvič in zadnjič, glede na to, da se ne mara vračati k enem in istem moškemu, pa vseeno. na kratko, kakor bi ona rekla - je preprosto nekaj najboljšega, kaj se lahko zgodi moškem v življenju, če jo pa srečate na sodišču v nasprotni strani, pa definitivno nekaj najslabšega.
