apartment no. 2,

Naslov sporočila: Re: apartment no. 2, Pet Okt 26, 2012 1:01 am

tagged is sabox again, yaay smitten 1

and here is around 703 words and i'm listening to ivan zak for my inspiration. here we go again :3

po eni strani se je počutila prav trapasto, zaradi tega kar je nameravala narediti, vendar po drugi se ji je po žilah podilo neznansko veliko adrenalina ter vedela je, da komaj čaka, da bo zaslišala zvonec na vratih. vendar prekleto, toliko vsega je imela še za storiti, da je imela občutek, da ne bo končala v roku ene ure. v sivi, razvlečeni trenirki ter beli majici brez rokavov, samo z naramnicami je pripravljala neke italijanske testenine, katere je znala po materini zaslugi- seveda, kaj drugega pa bi pričakovali od tipične italjanke, vendar hkrati se je počutila že v tem nesposobno- v vsem kar se je tikalo kuhanja, se je iskreno počutila nesposobno. resno, kuhinja je bila tisti del njenega stanovanja, ki ji je bil popolnoma tuj, pa čeprav je bila vsak dan tu- ob kavi zjutraj ter hja, hitri hrani za kosilo in večerjo. sedaj je bilo jasno, zakaj ji je bilo kuhanje tuje. odkimala je z glavo. dosti je imela slabih misli, sedaj je mogla to odriniti na stran, sicer bo vsa zadeva, ki jo je imela v načrtu šla v nič- kolikor pač že ni šla, glede na to, da je vedela, da niti približno ni sposobna v tem. nekako je imela občutek, da bi bilo kljub vsemu bolje sprejeti prošnjo z restavracijo, vendar nekako… nekako je hotela da sta tu, kjer se je celo še sama počutila bolj domače. in še vedno je v glavi imela tisti mali načrt, da ga bo spravila v svoje mreže, vendar hkrati je začela nanj drugače gledati. no, ne ravno drugače le… bolj se je zavedala svojih čustev do njega, to je bilo vse. in seveda je posledično umaknila na stran vso tisto navidezno sovraštvo, katerega je imela na začetku njunega srečanja- tega do njega iskreno ne bi mogla nikoli gojiti.

že je bila skoraj proti koncu, le še vino je nameravala natočiti v kozarce- iskreno, sicer se je počutila malce bedno s tole pripravo, vendar kljub temu. sicer ni vedela, kako se bo izgovorila, če mu ne bo všeč, vendar bilo se je vredno potruditi, vsaj upala je tako. prijela je kozarec v roke, že pripravljena natočiti, ko ji je za zdrsel med prsti ter precej grdo porezal po kazalcu. iz ust se ji je usul plaz italijanskih kletvic ter nekaj časa je vztrajno stokala zaradi nove ureznine, nato pa je vzela nov kozarec, tokrat brez katastrofe nalila vino ter ga odložila na mizo, nato pa prst dala pod vodo. še nekaj kletvic ob neprijetnem stiku vode z rano. zavila si ga je v kuhinjsko krpo, medtem ko je pospravila tiste drobčke stekla na tleh. bila je nesposobna, več kot očitno in tako se je tudi v tistem trenutku počutila- popolnoma tako in nič drugače. zavzdihnila je sama pri sebi ter že hotela iskati za obližem, ko je pozvonilo pri vratih. avtomatsko je trznila in malo je manjkalo, da zadeva z vsemi povoji ter ostalim, ki jih je shranjevala na posebnem mestu, ni zletela po tleh. zopet nekaj kletvic, nato ji je pa pogled šinil proti uri. »prekleto,« je zamrmrala sama pri sebi, ko se je zavedala, da je pozabila na uro- maddox je bil že tu in ona… hja, je bila še vedno v trenirki ter neki naključni majici. vendar pa kljub temu, sedaj ni imela časa za to. le zaprla je omarico ter odšla do vhodnih vrat- dejstvo, da je prst še vedno skrivala v krpi je ignorirala ter odprla vrata. »maddox,« je dejala namesto pozdrava ter se široko nasmehnila. bil je… hja, še vedno tako popoln kot pred nekaj dnevi, kot pred leti, ko ga je prvič videla. povsem očitno, zakaj je še vedno čepel v njeni glavi. »vse sem že pripravila, nato pa mi je padel kozarec iz rok in glej…« je pomignila prvo na svoj prst zavit v krpo, nato pa na svojo opravo. »dokler sem vse počistila, neuspešno iskala obliž si že ti pozvonil pred vratih- zato ta hja, ne preveč bleščeča oprava in krpa okoli prsta« je hitela pojasnjevati. »in oh ja, vstopi« je še dodala ter se ob tem zahihitala, ko je ugotovila, da ga še vedno ni spustila notri, pač pa mu je s svojim telesom blokirala vstop v stanovanje. popolnoma zmeden dan, definitivno.

Naslov sporočila: Re: apartment no. 2, Sob Okt 27, 2012 4:06 am

svoj mali govor ob koncu njunega zadnjega snidenja bi lahko utemeljil zgolj z začasno norostjo. ker resnično sedaj ni prav dobro vedel, kaj mu je padlo na pamet, da je vse postavil na kocko samo zaradi nje. vsi so vedeli, da mu ni do dolgih večerij v restavracijah ali do zamudnega pihanja na dušo. časniki so marsikaj povezanega z njegovim zasebnim življenjem zgrešili in povsem narobe tolmačili. pri tem se niso zmotili. res je bil bolj človek dejanj kakor besed. toda... kako naj sploh pojasni svojo naklonjenost dvaindvajsetletni italijanki. ne zdaj in ne dve leti nazaj, ko so se njune poti prvič prekrižale. lahko bi vse skupaj odpisal kot privlačnost, neko začasno kemijo. vendar je v preteklosti že delil posteljo z njo, zatorej to ni bilo ustrezno pojasnilo. in sedaj je nervozen kot še nikoli hodil od svojega stanovanja navzdol po stopnišču proti njenemu. živela sta v isti stavbi, prekleto. in njemu se ni niti sanjalo, da se nahaja tako blizu. mar je to pomenilo, da bi slej kot prej naletela drug na drugega, četudi mu ona ne bi postavila 'zasede' v parkirni hiši? odločno preveč časa je namenjal ukvarjanju s sabriel lombardi in iskanju vseh možnih odgovor na vprašanje njene vrnitve. zakaj je prišla nazaj? izgledalo je, da ne zaradi njega. ali pa se samo njegov ego enkrat za spremembo ni želel komplimentarno potrepljati po hrbtu. vsekakor je bil odločen, da stvari pride do dna karseda hitro in dobi nujno potrebne odgovore. odpravil se je navzdol po hodniku in se na koncu ustavil pred vrati stanovanja številka 2. njegovo je nosilo številko 3, a se je zaradi ureditve prostorov nahajalo praktično na drugem koncu. še preden bi si utegnil premisliti ali priti na dan z milijoni razlogov, zakaj je to slaba ideja, se je njegova dlan usmerila proti drobnemu zvoncu in pritisnila nanj. poti nazaj zdaj ni bilo več.

počakal je nekaj dolgih trenutkov, ki so se zdeli dolgi celo večnost, dokler se niso vrata pred njim odprla. prvo kar je opazil, je bila v dlan ovita krpa in šele nato širok nasmešek na njenem obrazu. ''hej,'' je nesigurno odvrnil v pozdrav in s prstom pokazal na predmet, ki ji pritegnil njegovo pozornost. ''kar pomeni, da morava najprej poskrbeti za tvoj ubogi prst,'' je nemudoma prikimal, ko mu je postregla s celotno zgodbo in ob omembi bleščeče oprave zdrsel s pogledom prek sive široke trenirke in oprijete bele majice z naramnicami. ''in oprava je čisto v redu,'' se je počasi nasmehnil, ob njenem povabilu v notranjost pa najprej samo prikimal. ''če hočeš, da vstopim, se boš morala umakniti sabriel,'' je pripomnil, nato pa jo do umika pripravil sam, ko je stopil prednjo in jo obrnil naokrog proti sprejemnici ter zaprl vrata za seboj. stanovanja so bila večinoma urejena na isti način, kar se tiče razporeditve prostorov, in tako je hitro našel odprta vrata kopalnice, kjer so na umivalniku čepeli povoji in obliži. potisnil jo je pred umivalnik in stopil za njo, medtem ko je z rokami segel prednjo ter počasi odmaknil krpo s porezane dlani. ''kuhaš sama ali si naročila dostavo?'' se je trudil zastaviti karseda običajno vprašanje, čeprav je stal tik za njenim hrbtom in se je še preveč dobro zavedal njene neposredne bližine in tankega materiala njene majice, ki je ločevala golo kožo od njega. odprl je vodno pipo v počasen curek in njeno dlan potisnil pod vodo, da se je kri sprala z rane. ''hm, nikoli nisi bila nerodna. v vseh mesecih dela v lokalu nisi razbila niti enega kozarca in potem pridem na večerjo ter se takole porežeš,'' je nadaljeval z rahlim nasmeškom ter zaprl curek vode in dlan ovil z malo brisačko.

Naslov sporočila: Re: apartment no. 2, Ned Okt 28, 2012 7:55 am

tagged is sabox again, yaay smitten 1

and here is around 674 words and i'm listening to muse for my inspiration. he's driving her crazy, gosh :3

za trenutek se je le zazrla vanj, malce ne preveč prepričana, če je res pametno prvo poskrbeti za njen prst- navsezadnje ni mogla spregledati dvojine in najbrž bi bilo mnogo lažje, če ga bi sama na hitro uredila, kakor pa… hja, ni si hotela prehitro delati scenarijev v svoji glavi, tako da je preprosto le pokimala na njegove besede, to je bilo vse. prav, bosta pa prvo poskrbela za njeno nerodnost. »opusti vljudnost, vem da ni ravno najboljše kar bi lahko spravila nase« se je zahihitala. »vendar malce nenavadno je hoditi po stanovanju v obleki ali kavbojkah in neki posebni majici- no, v bistvu kar precej nenavadno« je svoje besede potrdila še s tem, da je pokimala z glavo, nato pa so se ji lica najbrž obarvala v živo rdečo ob njegovih besedah- trapa, res bi se lahko umaknila. »oh, opros…« je že začela ter v bistvu je bila to že pripravljena storiti, vendar ko je stopil pred njo, jo obrnil naokrog ter posledično naenkrat oba spravil v notranjost, je bilo kakor, da je za drobec sekunde pozabila dihati, rdečica se je le povečala, nato je pa le sklonila glavo ter pogled za trenutek uprla v tla. je že omenila kako trapasto se je počutila? povsem brez besed. stopila je v kopalnico ter se skoraj z jeznim pogledom zazrla v obliže ob umivalniku, katere je prej tako vztrajno iskala ter najbrž če bi bila sedaj sama, bi se v kratkem monotonem govoru začela prepirati z njimi, zakaj jih pred ni mogla odkriti. vendar pa tokrat, takoj ko je stopil zanjo je zopet izgubila rdečo nit misli ter v njih ni obstajal nihče drug kakor on. če nazadnje ko ga je videla, je lahko obvladovala svoja čustva, se obnašala kakor da jo zadeva ne gane, se je sedaj zavedala, da so se čustva v bistvu vrnila nazaj in to še v dvojni meri, kar ji ni bilo niti malo všeč. zares niti malo, ker je vedela, kako bo to še dodatno uničilo cel njen načrt, celotno zadevo.

nerodno je pogoltnila slino, ko je z rokami segel pred njo in odmaknil krpo. njeno telo je skoraj da narahlo trznilo ob dodatnem stiku, čutila je tiste nadležne metuljčke v trebuhu, katerih nikakor ni mogla utišati ter po tiho se je uprla rahlem vzdihljaju ob vsem skupaj. znal ji je mešati glavo? milo rečeno. »ponavadi naročam, ker niti nimam časa za kuhanje, vendar nocoj sem se potrudila« je najprej skomignila z rameni, nato ji pa na obrazu ni ušel majhen nasmešek, ob dejstvu, da se je enkrat za spremembo zares potrudila. pravzaprav ni bila podpornica zmenkov, romantike, ne ničesar podobnega, vendar tokrat je naredila izjemo, tokrat je hotela, da se stvar nekako drugačno odvije- predvsem zavoljo adriana, vendar zadnje čase je imela občutek, da počasi tudi za voljo nje same. narahlo se je ugriznila v ustnico ob stiku rane z vodo, vendar dejstvo, da ji je bil tako neposredno blizu, je v hipu izbrisalo praktično vsako bolečino. čutila je toploto njegovega telesa, kljub dodatnimi oblačili in bilo je dovolj, da so metuljčki v trebuhu začeli se premikati še intenzivneje. »živčna sem bila,« je priznala ter se ob tem narahlo nasmehnila in še dodatno sklonila glavo, da so ji lasje narahlo zakrili obraz, da ne bi videl rdečice, ki se je najbrž zopet prikazala na njenem obrazu. »navsezadnje, ne pripravljam večerje za vsakogar« je dejala ter narahlo pritisnila brisačko na dlan, da je popivnala vodo, nato pa previdno prilepila obliž na rano ter nato na obliž, kakor da se bo ta tako bolje zalepil pritisnila prste, ko se je obrnila k njemu. ni se zavedala ali se ji je zdel vseeno malce bolj oddaljen prej, čeprav je čutila njegovo telo ob njenem, vendar sedaj, ko se je znašla v bistvu ujeta med njegovim telesom in umivalnikom ter sta bila le nekaj centimetrov narazen, je imela občutek, kakor da je prej narobe precenila situacijo. »iskreno, jo nisem pripravila še za nobenega prej« je priznala ter se previdno nasmehnila. »očitno še noben ni bil tako poseben, da bi si to zaslužil.«

Naslov sporočila: Re: apartment no. 2, Pet Nov 02, 2012 9:00 pm

''mislil sem, da me poznaš sabriel... nikoli nisem bil pretirano vljuden,'' ji je moral ugovarjati, ko je le s težavo zadržal širok nasmešek, preden bi se le-ta razširil vse do ušes. ''tako da, ko ti rečem, da izgledaš čisto v redu, mi verjemi, ker tako tudi mislim. sploh pa govoriva o tebi... dobro bi izgledala tudi v kostumu telebajska,'' je nadaljeval in se trudil ohranjati sproščeni ton brezskrbnosti, čeprav je bil precej blizu živčnega zloma. ni vedel, kaj naj pričakuje. ni vedel, zakaj je sploh predlagal ta večer. po eni strani ji je morda hotel pokazati, da ni takšen kreten, za kakršnega ga je imela od samega začetka naprej. morda je hotel, da ve, da bi tistega jutra ostal poleg nje, četudi bi se zbudil prvi. da bi bil pripravljen na celotno štorijo z zajtrkom v postelji, poležavanjem do popoldneva, jutranjim seksom ali preprostim objemom. ''kaj res? nenavadno hoditi okrog v obleki? zanimivo? potem običajno doma hodiš okrog brez oblačil? kakšno čast imam, da si se posebej zame oblekla, vau,'' se je tako čutil dolžnega napraviti šalo in izkoristil trenutek nelagodja, da je odvil krpo, ki jo je imela ovito okrog dlani. koncentracija je bila nepojmljivo težek podvig, ko ji je stal tako blizu in sta ju ločevala samo dva tanka sloja oblačil. praktično zanemarljivo. še vedno se je njen hrbet popolno prilegal k njegovemu prsnemu košu. ''mhm,'' je zamrmral v odgovor, čeprav se mu tudi sanjalo ni, kaj je rekla. nekaj s kuhanjem in hrano. vedel je, da se v njej odvija nekaj podobnega kot v njej. lahko je sklepal iz njene trdne drže, ko se je togo pomaknila naprej ob umivalnik, vsakič ko je zamenjal gib dlani.

ob njenem drobnem priznanju se je moral nasmehniti. prav dobro je vedel o kakšni živčnosti je govorila – tisti, ki se je mešala s pričakovanjem, rahlim strahom pred neznanim in je vsebovala permanenten spomin na dogajanje ob vratih njegovega avtomobila. takrat, ko se je le s težavo ustavil, da si je ne bi vzel na očeh vseh kamer, v podzemlju parkirne hiše. ''razumem. vem, kako je. zjutraj sem razbil krožnik,'' je prikimal in dvignil pogled proti ogledalu, kjer se je srečal z njenim. za hip ga je njuna podoba celo presunila. delovala sta... pravilno. če ima ta beseda sploh kakšen smisel. en pogled na njuno podobo je bil dovolj, da je imel zagotovilo, da je bil ta večer ne glede na vse dobra odločitev. ''nehati moraš govoriti takšne stvari sabriel, prisežem da...'' je v njegovem grlu začela nastajati debela ovira, ki mu ni dala ne dihati in ne govoriti. obrnila se je in njegove dlani so se oprla roba umivalnika, ko se je nagnil bližje k njej. bila sta si tako zelo blizu, tako prekleto blizu, a niti ped njunih teles se sedaj ni dotikala. ''tukaj sem zaradi večerje. prvotni namen tega obiska je res večerja, ampak če govoriš takšne stvari, ne morem niti misliti na večerjo,'' je mrmraje nadaljeval, ko je njegov pogled drsel prek njenega obraza. ''samo na sladico... sranje, tole je bila res slaba fraza, kajne?'' je sprva dodal, preden so se njegove ustnice razširile v neslišnem smehu in je moral odmakniti pogled. ''reči hočem samo, da je res težko. stati poleg tebe, se te ne dotikati vsako minuto. te poljubljati...'' se je zaslišal reči z globokim zavzdihom: ''...in ostalo.'' ah, da. z veseljem ne bi počel drugega kot vztrajno raziskoval vsak košček njene kože, vsako vdolbino, izboklino, preučil tudi najmanjšo lepotno piko. ''ampak...'' je sledil odmik kak meter nazaj: ''pripravila si večerjo, zato bova pojedla to večerjo. kje se gre v kuhinjo?''

Naslov sporočila: Re: apartment no. 2, Sob Nov 03, 2012 1:54 am

tagged is sabox again, yaay smitten 1

and here is around 674 words and i'm listening to lana del rey for my inspiration.

le privzdignila je obrvi nekam navzgor ob tem, ko je dejal, da se nikoli ni trudil biti posebej vljuden, nato se ji je pa na obraz kljub vsemu zarisal nasmešek- lahko bi še vztrajala pri svojem, da jel ba njena garderoba za nič ter da bi to lahko priznal, vendar je stvar pustila pri miru ter se skoraj že počutila kot trapasta, zaljubljena najstnica ob njegovih naslednjih besedah, ko se je zahihitala. »ko sem bila majhna, sem imela za noč čarovnic kostim telebajska- verjemi, ni bilo tako super,« je dejala ter za hip poskusila narediti resen obraz, da bi ji verjel, da misli resno, da kostim tistih karkoli so že bili, ni preveč dobro izgledal, vendar jo je v naslednjem trenutku že premagal smeh. »sicer pa, kdaj si se odločil, da mi zopet deliš komplimente?« ga je malce zbodla ter se ob tem nasmehnila, da bi mu dala vedeti, da je vse skupaj bolj kot ne šala. vendar iskreno, glede na zadnjič res ni bila sigurna, da si bo še kdaj kakšno takšno besedo prislužila od njega, medtem ko so ob njenem prvem prihodu v mayberry pohvale kar deževale- vendar takrat iz povsem očitnega dejstva- ker jo je hotel spraviti v posteljo, sedaj pa… hja, ni vedela zakaj točno so bile nazaj. njegov odgovor je poznala, vendar kljub vsemu je bila malce skeptična okoli tega ali mu je bila res pri srcu. ob njegovih naslednjih besedah je že odprla usta, da bi protestirala na njegove besede, nato pa le odkimala z glavo ter se zasmejala. v njegovi družbi se je preprosto počutila sproščeno, ne glede na vse. »nisem mislila glede takšne obleke,« se je za trenutek namrdnila, kakor da si je vso stvar vzela k srcu, nato se pa nasmehnila. »na tiste, ki jih vidiš na skoraj vsakem dekletu v klubu sem ciljala. resno, si predstavljaš kako bi bilo, če bi vsak dan v stanovanju hodila v tistem, namesto v tem?« je dejala ter za trenutek pomignila na svojo trenutno opravo, nato se pa zasmejala in odkimala. ne, ta scenarij definitivno ne bi deloval.

ni se mogla upreti, da se ob njegovih besedah ne bi zopet zasmejala. »torej le nisem bila edina, ki jo je dajala živčnost« je dejala ter ob tem se ji je na obraz zarisal nasmešek. trudila se je odvrniti pozornost na dejstvo, da je bila nekako še vedno ujeta v njegov objem, da so ju ločevale le obleke ter kako je lahko tako blizu njega slišala ritem njegovega dihanja, tiste drobne pozornosti, zaradi česar je imela v tistem trenutku povečan srčni utrip ter tisti čuden občutek v trebuhu in povsem zmešane misli v njeni glavi, samo zato, ker je čutila toplino njegovega telesa. to, da ji je mešal glavo je bilo pravzaprav zgolj milo rečeno. ko je za trenutek ujela njegov pogled v ogledalu, jo je zopet opomnilo koliko ji v bistvu pomeni ter ob tem je le sklonila glavo, saj je bila prepričana, da so se ji lica zopet zarisala v kakšno roza barvo. zares ji je preveč pomenil, mnogo več, kot je pričakovala, preden se je vrnila v mayberry- eno srečanje je bilo dovolj, da jo je opomnilo na to, da ga nikoli ne bo zares pozabila. ko se je obrnila k njemu je ob njegovih besedah ostala tiho ter le zrla v njegove oči, medtem ko se je z rokami uprla na umivalnik. odločitev, kaj se bo zgodilo v naslednjih trenutkih je povsem prepustila njemu, čeprav če bi bilo po njeno, najbrž o večerji niti ne bi bilo ne duha ne sluha. »…da kaj?« se ni mogla upreti vprašanju ter nedolžnemu nasmešku ob tem in narahlo nagnila glavo na stran. zahihitala se je. »lahko bi prestavila večerjo, morda na kasneje« je podala možnost, medtem ko se je na njenem obrazu pozibaval nasmešek, nato se je pa zopet zasmejala ob omembi sladice. »mogoče, pa res« se je zasmejala ter narahlo pokimala, nato pa se zopet zazrla proti njem. »vendar saj veš, da ne bi imela nič proti sladici sedaj« se je povsem nedolžno nasmehnila. ob njegovih naslednjih besedah se mu je nalašč le še bolj približala, toliko, da je že čutila njegovo sapo na svoji koži, vendar hkrati še vedno ni naredila nič. in ko je spregovoril za večerjo, je po tiho zavzdihnila ter se ugriznila v ustnico, nato pa stopila mimo njega na hodnik. »pridi,« ga je prijela za roko ter odpeljala v kuhinjo, nato se pa ustavila, toliko da ji je bil zopet povsem za hrbtom. »izgleda vsaj tako, kakor da je za nekaj?« se je čez ramo ozrla proti njemu in se nasmehnila. »dobim pohvalo?«

Naslov sporočila: Re: apartment no. 2, Sob Nov 03, 2012 9:03 pm

''hm, oblekla si se v telebajska? zanimiva izbira. jaz sem bil vedno kateri od filmskih junakov – rocky, james bond trikrat, štirikrat ace ventura in tri leta nazaj bruce almighty,'' se je zasmejal ob njenem odgovoru. nekako si jo je s težavo predstavljal v barvnem kostumu telebajska. a nedvomno je morala izgledati nadvse ljubko, od prejšnjhi besed, da bi čudovito izgledala v čemerkoli, ni nameraval odstopiti za nobeno ceno. ''vedno sem ti delil komplimente, samo večino si nalašč preslišala, kar ni moja krivda,'' je skomignil z rameni, a sklonil pogled. da, v parkirni hiši je imel nekaj ostrih opazk na zalogi, toda vse je bilo samo posledica presenečenja in sumničavosti. slednje se ni znebil niti sedaj. nameraval je izvedeti pravi razlog za njeno vrnitev in četudi bi si rad laskal, da je bil ta razlog on, ni bil tako neumen. nekaj se je moralo pripetiti, da je takrat odšla, in nekaj se je moralo zgoditi v italiji, da se je vrnila. morda bi moral nehati s pretirano analizo in se samo sprijazniti z dejstvom, da je prišla nazaj, in najti način, kako jo prepričati, da ostane. ''če se dobro spomnim, sem ti ob več kot eni priložnosti odkrito povedal, da ob tebi izgubim vso samokontrolo in kar je najbolj zanimivo... tega nikoli nisi izkoristila,'' se je namuznil ob tem spoznanjem. z leti se je hitro naučil vseh ženskih fint, ki naj bi moškega spravile na kolena. vsekakor ni bil imun na večino, četudi je past videl s stotih metrov. bil je preveč šibek, ko se je šlo za ženski spol, in v njeni družbi je res najbolj spominjal na petnajstletnika, ki je prvič v družbi privlačne ženske. ''ah, tiste obleke. škoda. vsekakor sem za, da se gola sprehajaš okrog. vendar samo po stanovanju, ulica vsekakor odpade. kar se tiče klubskih oblek pa so strahovito precenjene. večina jih ima nadvse drobne zadrge,'' je prikimal in se pretvarjal, da šele zdaj razume o čem govori.

ni mu bilo podobno, da bi kadarkoli priznal katero od svojih šibkosti, pomankljivosti. a vendar je odkrito priznal nervozo in ob tem ni čutil nobenega sramu, samo olajšanje, da sta bila na istem. ''nikakor. nisem vajen... tega. večerij, previdnosti,'' je zamrmral in z dlanjo nakazal okrog njiju. bolj je bil vajen pijače ali dveh in takojšnjega izleta v posteljo, kar je sama že imela priložnost okusiti na lastni koži. ''dve leti kasneje in še vedno me spravljaš ob pamet, neverjetno. res sem pričakoval, da me bo minilo po eni noči. ampak vse od takrat do zdaj – me ni. niti malo,'' je zavzdihnil s širokim nasmeškom, medtem ko se je spraševal, kako se lahko ob njej počuti tako neverjetno sproščeno, skorajda prijetno. domače. ta beseda je bila že skrajno nevarna. zadržal je dih, ko se je približala njegovim ustnicam in v zadnjem hipu upoštevala njegov predlog ter se odmaknila, da se je moral zasmejati. njegova dlan se je ujela v njeno, ko ji je sledil skozi stanovanje proti kuhinji in obenem s pogledom poskušal ujeti čimveč malenkosti. ustavil se je med podboji vrat, tik za njenim hrbtom ter s pogledom zaobjel za večerjo lepo napravljeno mizo. srečal se je z njenim pogledom, ko se je ozrla prek ramena, in samo odprl usta, brez da bi se iz njih izvil en sam glas. kaj naj ji reče? kakšno pohvalo želi? zlato zvezdico? potrepljaj po glavi? ''ah, k vragu z vsem,'' se je zaslišalo njegovo mrmranje, ko jo je potegnil nazaj k sebi in jo obrnil tako, da je njen hrbet pristal na lesenem podboju vrat, prednja stran njenega telesa privita k njemu. njegove ustnice so kaj hitro našle pot do njenega vratu, ko so v prav svojevrstni pohvali poljubljale vsako peščico razkrite kože. ''sladica,'' je samo na kratko pojasnil dogajanje, ko se je namuznil ob njenem ramenu in naenkrat razumel, zakaj bi bilo bolje, če bi na sebi imela kratko oblekico – definitivno bi mu hitreje uspelo priti do njene gole kože, od nje.

Naslov sporočila: Re: apartment no. 2, Ned Nov 04, 2012 4:13 am

tagged is sabox again, yaay smitten 1

and here is around 816 words and i'm listening to maroon5 for my inspiration.

pokimala je na njegove besede, da bi zadevo s telebajski le še poudarila. »v bistvu sem njihovo kaseto tolikokrat pogledala, da se je na koncu obrabila in je šlo vse skupaj h vragu« se je zasmejala ter odkimala z glavo. »james bond trikrat, resno? in ace ventura…« je začela ter se ob spominu nanj zasmejala »v tem bi te pa prav rada videla« se ni mogla upreti smehu ter skoraj avtomatsko je zopet odkimala z glavo ob predstavitvi v njenih mislih. čeprav iskreno- ni dvomila, da vse skupaj vseeno ni slabo izgledalo. »kateri filmski junak boš letos? jaz sem obupala nad princeskami, v katere sem se oblačila, ko je sezona telebajskov minila- letos bom poskusila s rdečo kapico« se je ob tem narahlo nasmehnila. res, da ni imela sploh še ideje, kako se bo spravila v vse skupaj, vendar od ideje, da se bo v bistvu spravila v to, pa nikakor ni odstopala. smešno, naenkrat se je povsem normalno in sproščeno pogovarjala, s čim je presenetila že samo sebe, vendar iskreno- vse skupaj ji je bilo več kot le pri srcu, počutila se je pravzaprav kakor zatrapana najstnica, kar sicer že dolgo ni bila, vendar v njegovi bližini je bila nekako točno to- zardevala je skoraj ob vsaki njegovi besedi, v trebuhu je še vedno čutila naval metuljčkov in še bog ve katere stvari, katere so se ponavadi prepisovale le prvi ljubezni. zares se je počutila malce trapasto. »hej, takrat sem imela razlog« se je za trenutek naredila užaljeno ter se ob tem namrdnila, nato pa so se ji kotički ustnic zavihali v nasmešek. kako naj bi mu zares verjela, če pa je bilo več kot očitno, da jo hoče s tistimi besedami spraviti v posteljo, kot preostalo populacijo žensk? hja, takrat mu res ni mogla verjeti na besedo, sedaj pa… niti ni vedela kaj naj, nekako si je vse skupaj začela jemati k srcu, kar je tudi pokazalo dejstvo, da se je zavedala, da so njena čustva do njega vse močnejša, morda celo preveč.

nasmehnila se je. »ker nisem kot ostala dekleta in sicer res, da sem prepričana, da to rečeš vsaki drugi vendar… če bi se že ob prvem srečanju znašla v tvojem objemu in se ti preprosto prepustila, po mojem še vedel ne bi, kako mi je ime« je dejala ter ob tem narahlo privzdignila obrvi, češ naj reče, da nima prav. »oh ja, v tem primeru bi bil sosedje nasprotnega spola tisti, ki bi bil najbolj navdušeni« je še sama celotno zadevo obrnila na šalo ter se ob tem zasmejala. »tebi precej znane, kaj?« se ni mogla upreti, da ga ne bi zbodla ter se ob tem zahihitala. »in vem kako je z njimi- ponavadi rabim nekaj ur, da tisto zadrgo na hrbtu ali zapnem ali odpnem,« je zamrmrala ter zavzdihnila- to je bil del, ki ga je najbolj sovražila, ko se je odpravljala ven. narahlo je nagnila glavo ob njegovih besedah, preučevala vsak njegov gib, zgolj zato, ker ji je bil všeč- bilo ji je preprosto všeč prav vse kar je naredil in kaj je izrekel, v njenih očeh je bil… hja, popoln. zakaj bi lagala, to je bila beseda, ki ga je popolnoma opisala. »torej imam jaz privilegij pri tebi?« se je nasmehnila ter skušala ignorirati, kako ji je ob tej besedi nekako postalo kar toplo pri srcu ter so se kotično njenih ustnic kar avtomatsko razlegli v nasmešek. »hmm, čakaj, ta del se mi zdi znan. ko se zavedaš, da ob nekom misliš povsem na drugo osebo, katera ti, kljub temu kako dolgo je že nisi videl še ne gre iz glave?« je dejala ter se ob tem v živo spomnila, kako je sicer povsem nehote, vendar kljub temu, iskala njegovo podobo v ostalih, okus njegovih ustnic in dotike njegovih rok. smešno, kljub vsemu temu, si je tu in tam drznila pomisliti, da ga je pozabila.

ni se mogla upreti rahlemu nasmešku, ko se je naenkrat obrnil k njej ter še preden se je zavedala, je pristala na lesenem podboju vrat, med njunima telesoma pa niti milimetra razlike, le obleke so bile znova tiste, ki so ju ločevale od gole kože, vendar kljub temu je bila sposobna čutiti, kako se je ob naglem dihanju njegov prsni koš dvigoval ter spuščal, prav tako pa ni prezrla utripa njegovega srca. ko so se njegove ustnice znašle na njenem vratu je skorajda avtomatsko privila svoje telo k njegovemu, kateremu se je tako prekleto popolnoma ujemal, njene roke pa so počasi utrle pot pod njegovo majico, navzgor po hrbtu. ni bila sposobna drugega, kakor le pokimati na njegove besede. umaknila je svoje roke za toliko, da je lahko slekla majico, nato pa njune ustnice združila v poljub, to kar je želela storiti že od takrat, ko je odkorakala iz parkirne hiše. znova je svoje telo privila tesno k njegovem, roke pa zakopala v njegove temne lase, medtem ko mu je vztrajno vračala poljube.

Naslov sporočila: Re: apartment no. 2, Sre Nov 14, 2012 10:03 am

note: so sorry to keep you waiting. :3 and i think they sexed each other up in bed after this too, so they should continue there?

''ugh, sabriel. enkrat za vselej bova morala nekaj razčistiti – nisem takšne vrste avanturist, kot misliš,'' je skorajda zastokal, ko je predenj zopet vrgla že slišan očitek. ni vedel, kaj vse bo moral storiti, da bi ji dokazal, da slika ni tako črna kot izgleda. da on ni negativen lik v njeni zgodbi. da, poskrbel je, da so ga vsi videli zgolj v eni luči – kot razvajenega bogataša, kateremu je seks najljubši hobi. in to je večkrat mešalo štrene v njegovem zasebnem življenju. ni imelo smisla zanikati, da v avanturah ni užival ali da je spal povsod naokrog zgolj zaradi predstave, ki jo je podajal svetu. seks mu je bil preprosto pri srcu, a nikakor ga ni bilo treba metati v bažo z vsemi ostalimi osladnimi osli. četudi je poleg nje resnično zvenel kot eden izmed njih. vendar bilo mu je tako zelo pomembno, da razume, kaj ona predstavlja njemu. da ona razume nekaj, česar ni razumel niti sam. prekleto, vse je bilo tako neverjetno zapleteno in lažje rešitve na vidiku ni bilo. ''ne sedim pred točilnim pultom in čakam naslednjo žrtev, ne stresam komplimentov kot iz rokave in zagotovo so redki trenutki, ko katero žensko dejansko lovim do onemoglosti,'' je poskušal razložiti in nato potisnil kazalec na njene ustnice, preden bi mu utegnila ugovarjati: ''in motiš se. obstajajo izjeme. ženske ob katerih naslednjega jutra nisem izginil skozi vrata kot so me nesle pete. do sedaj natanko tri takšne ženske in ti si bila ena od njih.'' prva je bila elsie, a skupaj sta bila vrsto srednješolskih let. druga je bila sabriel, ki je pobegnila pred njim. tretja pa je bila njegova nekdanja zaročenka – zelo očitno se je moral zbujati ob njej. ''ne maram zadrg. takšne vrečaste hlače so veliko boljše. manj zapleten sistem slačenja in vse to,'' se je nato nasmehnil in pomignil na njeno opravo ob namigu, da se jo zlahka da spraviti tudi iz nje.

''ali ko si v postelji z neko osebo in se pred tvojimi očmi podi podoba druge... nekaj takega, da,'' je samo prikimal na njene besede in zdelo se je, da sta si v tistem trenutku prebrala misli. pritisnil je njeno drobno mehko telo ob hladen leseni podboji in oba sta trmasto poskrbela, da sta bila privita nemogoče blizu. pod svojim telesom je lahko čutil sleherno oblino njenega, vsak njen nagel vdih je v njej sprožil nov val strasti in naenkrat ji je bil še toliko bolj hvaležen, da se mu ne bo potrebno ukvarjati z zadrgo drage oblekice. dvignil je roke navzgor, da je lahko potegnila njegovo majico vse do ramen dokler je še dosegla, nato pa jo sam zalučal v naključno izbrano smer in z dlanmi zdrsnil navzdol prek njenih reber do roba trenirke, katerega je previdno potisnil navzdol. na ta način ji je dal še zadnjo priložnost za morebiten protest, ustavitev ali umik. a do ničesar naštetega ni prišlo. zatorej je skupaj s trenirko potisnil navzdol še čipkaste spodnje hlačke, medtem ko je sama odstranila majico. bilo je očtino, da sta čakala predolgo. da je od njunega zadnjega srečanja minilo že odločno preveč časa. z naglico je odpenjala njegov pas, medtem ko so se njune ustnice neprestano lovile v lačnih pregrešnih poljubih. in potem je končno ovila dolge gole noge okrog njegovih bokov in vsak njen glasen izdih je bil najlepša melodija za temnolaščeva ušesa.

cenzura.

» apartment no. 5,
» apartment D1,
» apartment no. 17
» apartment B1,
» apartment no. 4,

apartment no. 2,

apartment no. 2,

Similar topics

Similar topics