EMILY ROSE KOCH

-

24 • call girl • rachael taylor

»ljubim ga. do zdaj sem že popolnoma prepričana v to, čeprav ne bi znala določiti trenutka, ko se je moj svet začel vrteti okrog njega. nikoli si niti nisem predstavljala, da se bo to zgodilo. ne bi se smelo; to bi zapletlo toliko stvari, sploh zdaj, ko sva s sestro začeli novo življenje tukaj. v ameriki nihče ne pozna najine zgodbe. nihče ne ve, da sva iz nemčije pobegnili in ne prišli raziskovati.  nihče ne pozna najinih umazanih skrivnosti in prav je tako.

rojena sem bila v berlinu kot hanna. oče je družino hitro zapustil, mami pa ni bilo preveč mar. že od nekdaj sem samostojna, iznajdljiva in močna oseba, pa čeprav me zdaj nihče iz nemčije ne bi prepoznal. tam sem imela dolge, rdeče lase, širok nasmešek na obrazu in večno porjavelo kožo. kot otrok sem bila bistra in mirna; vedno sem se raje učila, kot pa da bi počela kaj drugega. imela sem dobre ocene in vpisala sem se na študij medicine. bilo je krasno; tam sem tudi spoznala moškega, ki je obrnil moje življenje na glavo. bil je ugleden zdravnik; sicer nekoliko starejši do mene, ampak ni mi bilo mar, bil je tako dober do mene in zdel se mi je neverjetno pameten. bila sem srečna z njim; pomagal mi je, me vozil na drage večerje in me razvajal. njegova prava plat je prišla na dan šele po letu dni najinega razmerja, ko me je prvič udaril. bila sem popolnoma osupla; zgrožena in presenečena obenem. stokrat se mi je opravičil. in bilo je v redu – bila sem prepričana, da tega ne bo več storil. modrico sem zakrila in nadaljevala s svojim življenjem. mirna, tiha in potrpežljiva hanna. ko me je vprašal, če se bom poročila z njim, sem privolila. zdelo se je kot najboljši približek idealnega življenja, kar jih bom dobila. za kratek čas sem bila celo srečna, preden me je spet udaril. v resnici je bil daleč od tistega uglajenega moškega, ki je bil med prvimi na področju kirurgije. bil je nasilen, grob in brezobziren, kar sem spoznala, ko sem se preselila k njemu. ko je pil, je postal grozen. to sem držala zase; zdelo se mi je bolje tako, dokler ni na obisk nekega večera prišla moja ljubljena sestra. bili sva sami, potem pa je prišel domov in bilo je očitno, da je pil. in stvari so se potem hitro odvile. čez nekaj ur se je v stanovanju gnetlo policistov, midve pa sva jih opazovali iz temnega avta na začetku ulice. vedela sem, da naju moram spraviti stran.

tako sva pobegnili. na letalo, v prvi kraj, ki sva ga našli in ki se je zdel dovolj majhen, da bi lahko začeli znova. postrigla sem dolge lase in se pobarvala. naučila sem se skriti svoj naglas in postala emily. ničesar nisva imeli, zato sem se morala znajti. tista stara hanna ne bi bila ponosna na to, ampak emily počne, kar mora. spremenila sem se; nisem več tista mirna in tiha. amerika je zahtevala korenito spremembo in zdaj sem zgovorna, očarljiva in prav dobro vem, kaj moram storiti, da bom nekoga nemudoma osvojila. ampak z njim ni bilo tako. on… on je bil drugačen. ujel me je nepripravljeno in čeprav marsičesa o meni ne ve, nimam občutka, da ga to moti. ljubim ga in zanj bi storila… marsikaj. daje mi občutek varnosti in pripadnosti. popoln je. in moj. predvsem moj. skupaj lahko narediva karkoli.«

sarah • a lot. • pm.