MARION EDITH MCKINNELY

-

23 • BAKER• SAM ROLLINSON

edith je bilo ime moje mame in spomnim se kako me je oče včasih klical po tem imenu. takrat je imel po vsej verjetnosti v desni roki steklenico žganja in v drugi roki cigareto, ki je končala na mojih stegnih ali vratu mojega brata. ne, najino otroštvo nikoli ni bilo z rožicami postlano. edino s čimer sva imela srečo je bilo to, da sva kasirala polovične udarce in je imel tako ponavadi delo samo z enim. bila sva sama proti celotnem svetu, čeprav se nikakor nisva mogla primerjati z super junaki. bila sva mali kuzlici, ki staremu nikdar nista vračala udarcev pač pa sta poleg nasilja zamolčala še mnogo reči. v naši hiši nikoli ni bilo prav lepo. mama je umrla ko je rodila naju z gaelom in oče nama nikdar ni odpustil, da je umrla ko naju je spravljala na svet. namesto, da bi lepo skrbel za naju nama je z vsakim dnem vračal, dokler ga na koncu pri mojih petnajstih nekega oktobra ni pobralo. preprosto ni ga bilo domov in gael je bil prepričan, da se je preveč napil in ni bil zmožen prisrati domov in nekako sva oba samo čakala na udarce in tisto kar je ponavadi sledilo. vse kar sva dobila je bil nenadno trkanje in policija, ki naju je odpeljala na socialno in so naju potem ločili.
mlad par, ki me je dobil v roke je bil prepričan, da me lahko spremeni. da mi lahko omogoči življenje, ki ga prej nisem imela. po svoje sem ju razumela in trudila sta se na vse mogoče načine. vpisala sta me v baletno šolo in če bi mi bilo kaj do tega bi danes lahko stala na velikih odrih, a to nekako ni bilo zame. nisem bila take sorte človeka, ki bi dala karkoli na kulturo in plesanje v baletnih copatkih je bila zadnja stvar, ki sem si jo sploh želela. namesto plesa sem bila dobra v kuhanju in peki, ki me je sproščala. arome hrane so me popeljale v popolnoma nov svet in namesto učenja sem se vedno raje posvečala novim receptom. landon kakor je bilo ime mojemu novemu očetu je bil specializiran kuhar v neki imenitni restavraciji in po pričakovanjih sodeč sta me z mell neskončno podpirala in mi nudila topel dom in nežno roko, ki sem jo v času odraščanja še kako potrebovala.
sanjarila sem o tem kako lepo bi bilo imeti pravo družino. pravo mamo, ki bi me imela resnično rada. brata, ki bi lahko bil ob meni. in normalnega očeta, kateremu želja ne bi bili zgolj trdi udarci in posiljevanje lastnih dveh otrok. življenje z mell in lanom je trajalo zgolj tri leta potem pa nisem več zdržala in sem pri svojih osemnajstih odšla v port charles. zaposlila sem se v pekarnici, saj je bila kuharska šola edina izobrazba, ki sem jo imela. seveda sem imela velika sanje o tem, kako bi lahko postala svetovna kuharica in bi nekoč lahko gael napisal knjigo o meni, a vsake sanje se nekje končajo in tudi moje so se, ko sva se znašla v denarni krizi in sem morala stopiti na realna tla. nisem bila posebno dobra. vsaj ne tako, da bi lahko kar v eni noči zaslovela. nikjer ni bilo sodnikov, ki bi me ocenjevali in mi kar naenkrat ponudili možnost za boljše življenje. ne bilo je zgolj surovo življenje z mojim dvojčkom na katerega sem se morala navaditi.
pravijo da znam biti včasih preveč posesivna, realna in neprijazna. da se zapletam tako z moškimi kot z ženskami in da bi bil edini naziv zame kurba. nihče ne pozna najine zgodbe in nihče ne ve, da pravzaprav ljubim gaela. tu ne gre za sestrsko ljubezen, kajti vsak dvojček ve, da je druga polovica njegova sorodna duša. in tako je tudi pri nama za gaelom. on je edini, ki sem mu lahko sploh kdarkoli resnično zaupala in on je edini, ki me zna pripraviti do tega da se mu lahko popolnoma odprem. ni mi mar za to ali govorijo, da imava incest ali pa so naju označili za nora. če bi poznali celotno zgodbo bi frdamane jezike držali za zobmi!

EUSTACE • 3+ • PM WILL DO