ANNABELL SKY WILSON

-

22 • MEDICAL INTERN• HOLLAND RODEN

Dekle je stalo pred mestom imenovanim Port Charles, veter ji je nežno mršil lase in ona je uživala ob pogledu na mestu luči ( tako ga je ona poimenovala ). Zdelo se ji je kot, da mesta ni nikoli zapustila čeprav se je v štirih letih ogromno spremenilo. Odšla je kot dekle,ki je hotelo nekaj narediti iz sebe in vrnilo se je dekle, ki beži pred preteklostjo.


Vsako majhno dekle ima svoje sanje, da bodo princese, kraljice ali pa,da bodo našle princa svojih sanj  v svoji soseski. Njene sanje so bile malo drugačne, že kot otrok je želela postati pisateljica saj so knjige ustvarjale njen karakter in ona je želela ustvarjati druge karakterje, tako preprosto je to bilo. Te misli Sky ni nikoli pozabila, je pa to misel zakopala daleč stran od sebe in ni niti za trenutek pomislila nanjo.


Skozi nekaj majhnih obdobij se je to dekle precej spremenilo, v osnovno šolo se je vpisala že pri šestih letih. Bila je sramežljivo dekle, ki se je bala publike zato je raje uživala v samoti in veljala za čudakinjo. Ko sta se njena starša ločila je bila v osmem razredu in takrat,ko se je iz dologočasnega dekleta prelevilo v rjavolaso razavjeno lepotico, ki ji ni bilo para. Bila je zelo občutljiva oseba in verjetno bi redko katero dekle bilo tako prizadeto, zaradi ločitve staršev. Ampak ona je bilain postala je razvajena smrklja in takrat se je začelo njeno tako imenovano "temno obdobje ".


Ta razvajena smrklja je okoli sebe zgradila zid, da ji nobeden več ni prišel blizu. Zavrgla je stare prave prijatelje in jih zamenjala z popularnimi "prijatelji ". Lahko bi rekli, da je kar precej zašla, fanje so postali njene igračke, zapustila jih je še preden bi lahko oni prizadeli njo. Da je obdržala svoj sloves je kradla darag oblačila, včasih zaničevala druge in razočarala svoje starše na vsakem koraku.


Kljub svoji nenadni spremembi jo je zvečer, še preden bi zaspala pekla vest in nekaj let pozneje je razumela kaj pomeni citat " Slabim ljudem, se zgodijo slabe stvari ". Sky se je znašal v prometni nesreči, kjer je njena mama umrla, po opisu kriminalistov bi morala tudi ona umreti, saj ni ne ona ne njena mati sedela na varnem sedežu. Vendar Anna je preživela. In tako je za vse kar je živela potonilo, preselila se je k očetu saj se ni mogla vrniti v hišo. Vse pomembne stvari so zanjo postale nepomembne, umaknila se je od ljudi in najraje preživela čas v sobi za učenje. Zdelo se ji je kot,da se utapla zato je po dveh tednih pobegnila iz tega zakletega mesta.


Kot v vsaki pripovedi bi moral zdaj nastopiti del, kjer se dekle vrne popolnoma prerojena in pripravljena na vrnitev domov. Ko je pobegnila je izbrisala vse sledi za sabo, niti očetu se ni javila saj je menila,da prinaša eno samo nesrečo v življenju. Tako je odšla v Montano,kjer je upala,da bo začela obiskovati medicinsko fakulteto in se tam ustalila. Vendar stvari ne gredo nikoli tako, kot si jih mi zamislimo. Lahko gredo samo na boljše ali slabše. V njenem primeru je šlo na slabše.


Ko je zaključevala zadnji letnik fakulete jo je preteklost že dobro preganajla. Mislila je,da bo varna izven Porta Charlesa vendar resnica se ji je maščevala naravnost v obaz.
Ravno sem se vračala iz zabave, ki je bila namenjena meni za moj zadnji izpit, katerega sem uspešno naredila. Ko sem počasi odklepala vrata, sem imela občutek, da nekaj ni v redu. Počasi sem vstopila v stanovanje, postavitev je bila enaka ampak bilo je pretiho in pretemno. Spraševala sem se, če sem nora, ker tokrat alkohola nisem spila. V dnevni sobi sem zagledala rahlo luč,ki je po sobi oddajala strašljivo svetlobo. Zavzdihnila sem, se zbrala in odšla do tja z mišljenjem, da sem jo pustila vklopljeno. Odložila sem torbo, ko sem za sabo slišala glas " Čakal sem te ". Obrnila sem se in zagledala svojega očeta, v rokah je imel kozarec viskija, ob stolu na majhni mizici pa je ležala pištola. Čutila sem kako sem se tresla, kako se je strah ovijal okoli mene in mi stiskal srce in pljuča, da sem komaj dihala. Moja usta so bila popolnoma suha " Kaj počneš ? " sem zasopla prestrašeno. Njegove hladne oči, so mi razgaljale dušo,ki je bila že tako in tako ovita v eno samo senco. Ni mi odgovoril samo z prsti je nemirno tapkal po mizi, kot bi se odločal ali bi mi povedal ali bi se igral še dalje. " Se zavedaš,da si ti kriva za vse kajne ? Verjetno si eden izmed redkih otrok kateri je razdrl družino in ubil lastno mater." šokirano se je zastrmela v njega. Zrak ji je popolnoma ušel iz pljuč. Zdelo se ji je,da se ponovno utapja in duši v bolečini, padala je ponovno je padala v te brezno in pomislila je,da bo ponovno na začetku. Gledala je v njegove hladne oči, čeprav jo je bilo strah je počasi z rokami segla po telefon,ki ga je imela v žepu od kavbojk. " Lahko končama to saj veš to ne ? " je rekla z solzami na obrazu. In takrat se je trenutek ustavil " Prekleto,da lahko psica. Vzela si mi vse, ljubil sem jo čeprav sma se ločila. In TI si mi vzela vse " je zakričal in pištola je bila naenkrat uperjena proti meni.


Oče se je po tem dogodku ubil, pozneje so mi povedali, da ko sem odšla je postal obseden z maščevanjem in očitno sem bila njegova nasljednja tarča. Te zgodbe nisem nikomur zaupala in niti je nimam namena ljudem zaupati to je pa na žalost le ena izmed mnogih skrivnosti, ki jih nosim z sabo. Če bi mi kdo povedal, da se bo to zgodilo bi ga verjetno sama poslala v umobolnico ampak to je Amerika in te stvari se dogajajo skoraj vsak dan. Sprijaznila sem se s tem in se odločila obrniti nov list, ne vem kaj se bo zgodilo tukaj. Upam pa, da bom lahko popravila napake iz svoje preteklosti.

nina/little grey. •1 • send me PM