clayton residence

Naslov sporočila: Re: clayton residence Ned Jun 30, 2013 9:29 pm

tag;jimmy, dear
note;<3

clayton residence Tumblr_ml9584phzg1qzg2sjo3_250

po napornem dnevu si je samo zaželela svoje postelje in počitka. že cel dan je tekala gor in dol, ter urejala raznorazne podrobnosti in se še privoščila nekaj odhodov na kavo in sok preveč kot bi si smela. zato se je današnji dan preprosto moral končati pa še vedno tega ni storila. raje je odšla na plažo, tam preživela ekstremno naporen preostanek njenega prostega časa in zato ni bilo čudno, da je prišla domov z dolgim obrazom ter je torbo spustila že kar v preddverju na tla kljub temu da jo je vedno pridno odnesla v svojo sobo . sedaj pa ji je najbližje ležišče bil kavč v dnevni sobi. » doma sem ! « je zavpila in se napotila naravnost proti kuhinji. port charles je gorel, gorela so tla pod nogami in sama je imela občutek, da je oblečena v volnena oblačila in ne v lahkotno majico in kratke hlače. odprla je vrata hladilnika in osvežilni mrzel zrak je pihnil naravnost v njo. njeno telo se je ob prijetnem občutku znižalo, ko so se ji kolena zašibila in je nekaj časa glavo molila notri, dokler ni slišala opozorilnega zvonjenja in le vzela tisto kar je hotela, steklenico vode. odstranila je zamašek in vrat steklenice naslonila proti svojim ustnicam in vrhnji rob zaobjela, da je osvežilna tekočina spolzela po njenem grlu. posebnih načrtov za preostanek dneva niti ni imela. ven se ji res ni mudilo, drugih opravkov ni imela, ter je za to predvidevala da bo ostala ujeta v udobju kavča z nogami v zraku in gledanjem raznoraznih programov, ki bi ponavljali eno in isto. na njen krik se nihče ni oglasil, torej očitno nobenega ni bilo doma. glede na uro je sicer res lahko predvidevala da sta njena predraga skrbnika še na delu ali pa sta si privoščila odhod na plažo. z veseljem bi šla z njima, a ji nekako pojavljanje v javnosti že brez njiju povzročalo probleme, da si je lahko le predstavljala kako bi bilo videti, če bi bila poleg njunih dveh postav nekje na brisači še njena malenkost. ni se ju sramovala, nikakor, ponosna je bila na njiju, a port charles jih ni sprejemal in raje se je izognila bolečim komentarjem v javnosti.

lase je spravila v lahkoten čop in s steklenico v rokah se je odpravila ven iz kuhinje proti dnevni sobi, kjer jo je že presenetil zvok televizije. » ah, ti si, « je dejala, ko je na kavču pozdravila postavo svojega mlajšega brata, čeprav ji to v resnici ni bil. sama ga je gledala tako, a niti kapljice krvi nista imela skupaj in ona je prišla iz svoje reje in on iz svoje, ter so jo njegove oči prve pozdravile, ko je kot šestletno dekle vkorakalo v novo hišo in v kraj tako zelo daleč od rodnega new yorka. bila sta si blizu v letih in prav zato sta lahko bila oba drug drugemu še najbližje. » mislila sem da ni nobenega doma, ko se nihče ni oglasil na moj klic, « se je še slišalo z njene strani, ko je naredila krog okoli kavča in se mu približala ravno toliko da je lahko sedla poleg njega, » hvala za ignoriranje, bratec. « nekako je imela občutek kakor da je najbolj sproščeno in veselo izpadla ob njegovi družbi. razumel je da ni bilo lahko biti posvojen in se spraševati kdo so tvoji pravi starši, hkrati pa vedeti da je zelo težko jim odpustiti, ter je bolje ljubiti tista dva, ki sta ju rešila tamkajšnje bede, ne glede na to ali sta geja ali ne. steklenico je odložila na mizo pred njima in se nato veliko bolj domače namestila na kavč in se sesedla vanj. noge je dvignila na naslonjalo in glava je padla nekam proti njenemu bratu. » kaj gledaš ? « je vprašala in pogled usmerila proti televiziji, ko ga že proti njemu ni mogla.

Naslov sporočila: Re: clayton residence Sob Jul 06, 2013 1:19 am

tag: tara, love smitten 1

you don't know how sorry i am because i kept you waiting

trening je tistega dne odpadel kar je pomenilo, da bo jimmy preživel vroč poletni dan v zavetju svoje klimatizirane sobe. spal je skoraj do dvanajstih in najverjetneje bi še dlje, če ga ne bi zbudil sosed, ki se je ravno danes odločil, da si preuredi dnevno sobo, čeprav je, sodeč po glasnosti njegovega preklinjanja, zvenelo bolj, kakor da je sam najprej podrl svojo hišo in jo potem začel sam graditi od temeljev dalje. sosedov ni dobro poznal, zato se je raje - kakor da bi šel do njega in mu prijazno povedal, naj jakost svojega glasu malce zniža - sprijaznil z dejstvom, da ne bo mogel utišati njegovega preglasnega razburjanja, in se zbudil ob dvanajstih, čeprav se je počutil, kot da bi bila ura pet zjutraj in bi ga zbudil očetov glas, potem bi pa sledilo tistih nekaj minut pregovarjanja, da noče v šolo, čeprav bi na koncu mogel vstati in se ves potrt odpraviti v šolo. ti časi so bili na srečo že zdavnaj mimo in trenutno so bili njegova edina obveznost treningi, vseeno pa je včasih imel točno tak občutek, kakor da je spet nazaj v šolskih klopeh. v svojih šolskih časih je bil namreč jimmy tiste vrste učenec, ki je vedno vsepovsod in če ne dobi odlične ocene, je to skoraj tako neverjetno, kakor dejstvo, da sta ga vzgajala dva očeta. torej, tistega jutra - bolje rečeno poldneva - se je počutil ravno tako kot takrat, ko je mogel vsako jutro vstajati ob petih in potem ves dan preživeti ob nesramnih pogledih in besedah. prejšnjega večera je zaspal v trenirki, zato ni zapravljal časa z obiskom kopalnice, temveč se je odpravil naravnost v kuhinjo, kjer si je pripravil kosmiče z mlekom, nato pa spet nazaj v sobo pred računalnik. čez nekaj ur, ki so mu minile bolj kot minute, je zaslišal glas sestre, ki je vstopila v hišo in to naznanila dovolj glasno, da jo je bilo slišati do njegove sobe, ki je bila najbolj oddaljena od vhodnih vrat. ni ji odgovoril, temveč se je počasi odpravil po stopnicah v pritličje, v dnevno sobo, kjer je sedel na kavč, prižgal televizijo in čakal, da se tara vrne iz kuhinje.

»ni za kaj, sestrica,« ji je veselo odgovoril. tara je bila edina ženska v njegovem življenju, ki ji je popolnoma zaupala in jo imel neizmerno rad, zato je bil druženja z njo vedno vesel, kakor da bi bilo prvo in zadnje hkrati. »ne vem... neka športna oddaja. tebi dolgočasna,« je dodal. »na, lahko gledaš kaj hočeš, to je itak ponovitev od včeraj,« je rekel in ji podal daljinski upravljalnik. »mimogrede, kako je bilo v službi?«

Naslov sporočila: Re: clayton residence Ned Jul 07, 2013 12:50 am

tag;jimmy, dear
note;<3

namuznjeno je stresla z glavo ob njegovi veseli pripombi in tudi sama kmalu ni mogla prezreti nasmeška na svojih ustnicah, ki se je pojavil že v naslednji sekundi. hiša je v primeru s preostalim port charlesom za njo predstavljala neko veselje, zavetje, ljubezen, pozitivnost in neko okolje v katerem se je vsaj malo počutila del neke skupine ljudi, ki so jo sprejemali. navsezadnje niti jimmy niti ostali člani ji niso bili krvno čisto nič, a bili so edine osebe katerim je dovolila vstopiti v svoje srce in katerim je zaupala ne glede na vse, ter je ohranjala neke normalne socialne stike. prijateljev je imela bolj malo, a ne glede na to jih je raje videla v majhnem številu in prave, četudi je med njih spadal njen domnevni brat jimmy, kakor pa da bi se jih okoli nje gnetlo tisoče in tisoče, ter bi bila le dva tista zvesta in prava. » sem bolj pristaš da sodelujem pri športu, kakor pa da ga samo gledam. trapasto je, « je dejala in skomignila z rameni, ker po navadi res ni gledala takšnih oddaj in je bolj moška populacija, brez starejšega sina, skupaj sedela in buljila v televizijski sprejemnik ob igrah in navijala za svoje ekipe, medtem ko je starejši raje se izogibal celotni družini. » zlat si, « se mu je zahvalila in sprejela daljinski upravljalnik in začela premikati programe naprej v želji po kakšnem pametnem filmu ali dokumentarcu. tako ali tako je bolj malo stvari gledala in jo je vse skupaj začelo slej ali prej dolgočasiti in se je zaprla v svojo sobo, ki je zadnje dneve bil tudi bolj kot ne njen osebi atelje. » ah. « dahnila je preprost vzdih iz sebe ob njegovem vprašanju in še naprej premikala kanale gor in dol, » danes še posebej naporno. sem ravno pred končnim rokom in sem morala urediti še nekaj zadnjih podrobnosti okoli slike. kasneje pa sem namesto da bi odšla domov veliko raje zavila proti plaži. « seveda tam ni zdržala dolgo in po napornem dopoldnevu je komaj čakala svežino hiše in udobje kavča, ter tudi družbo njenega najljubšega člana, glede na to da sta imela zgolj eno leto razlike in sta si bila še najbližje.

» in ti ? si imel danes trening ? « ga je vprašala po njegovem dnevu in se poskušala zazreti navzgor proti njemu in vzpostaviti vsaj najmanjši pristni kontakt z njimi, naposled pa je le pogled vrnila na ekran, kjer se je vrtel že nek film, katerega sta večino očitno zamudila, a drugega nista imela za početi. » upam da boš kmalu imel kakšno tekmo in te bomo lahko prišli vsi v kompletu spodbujati in navijati zate, « je še izrekla svojo željo in se ob tem nasmehnila. rada je hodila na njegove tekme, rada je verjela v njega in v njegove adute in rada je videla njegovo zmago in nasmeh na obrazu. včasih se je našla pri premišljevanju o tem kakšna je njena resnična družina in ali ima kje pravega brat ali sestro, vendar bi jih zelo težko zamenjala za to, kar je imela sedaj. jimmy je bil neverjetno prikupen in dober fant, tudi njena sestra je bila dobra po srcu, ter edino s starejšim ni bila v najboljših odnosih, da očetih ni govorila, ki sta zanjo bila dva princa na belih konjih še sedaj, ko jih je štela triindvajset let. » sva sama doma ? da vem ali bi bila tako dobra in pripravila kaj za jesti ali bova zgolj midva kaj naročila. boš kitajca ali pizzo ? « se je iz nje izvilo še eno vprašanje, ki je bilo posledica bolj lakote iz dolgčasa kakor tiste prave, čeprav danes še ni veliko pojedla in je mogoče bilo tudi na tem kaj.

» clayton, danielle tara
» clayton, jimmy dean

clayton residence

clayton residence

Similar topics

Similar topics