old cottage

Naslov sporočila: Re: old cottage Sob Jul 06, 2013 12:58 am

tag;isabella, dear
note; <3

old cottage Tumblr_inline_mpbgc1Wed51qz4rgp

trajalo je kar nekaj časa da je preživel dostojen čas na turnirju golfa, ki je potekal v podeželskem klubu, kamor je sam bil povabljen, ter je moral napisati reportažo dogajanja. sicer ni bil za takšne stvari in tudi golf mu ni bil ravno najljubši šport, a za plačo in priljubljenost pri šefu, je bil pripravljen storiti tudi to in se prebroditi čez tistih nekaj več tisoč besed, ter na rok oddati vse skupaj. že v kanadi je imel sloves pridnega novinarja, dobrega novinarja in predvsem vestnega pri svojem delu. takšen je hotel tudi ostati in ni imel namena sedaj vse zavreči samo zato ker ne smatra golfa za koristen šport in ker mu ni ljub glede na ostale. tudi če bi bil samo on bi se trikrat vprašal ali je vredno odvreči ves pretekli čas dela v novinarstvu in tako ni bil kriv samo lance pri vseh njegovih pomembnih odločitvah, čeprav je res bolj mislil nanj kakor nase. to je bilo popolnoma logično, saj je bil oče, ter naloga očetov je bila prav to, da je zaščitil in mislil v dobro svojega otroka, oziroma vsaj tako je sam dojel čez ves ta čas. pozdravil se je s svojim urednikom in se pridružil še zadnjemu pogovoru z enim izmed njegovih sodelavcev. vsi so očitno mislili da bo ostal tja do nočnih ur in užival še v drugih ugodnostih podeželskega kluba, vendar ni bil start šestindvajset let, ko je kaj takega še počel ali leto starejši. sedaj je že dve leti dihal samo za eno osebo. » z veseljem, vendar lance me čaka doma, « je dejal in se vsem nasmehnil v pozdrav in nato se obrnil na petah in končno odšel. material je imel, port charles je zmagal proti drugemu manjšemu klubu in samo napisati je moral vse skupaj, zato res ni bilo razloga da bi še izgubljal čas. stopil je do parkirišča in se z avtom odpeljal proti glavni cesti.

z glavne ceste je ravno moral zaviti proti stranski cesti, ki je peljala bolj mimo vseh gozdnih in pozabljenih atraktivnostih mesta, ker so bila na glavni v nekem določenem odseku dela na cesti. to je sicer samo podaljšalo njegovo vožnjo, a v slednjem trenutku je njegov avto odpovedal in opazil je, da je v vsej svoji raztresenosti pozabil napolniti tank, kar je še včeraj rekel da bo, pa je vnovič odlašal. ustavil se je tik pred stari kočo in jezno je brcnil v gumo avtomobila. na srečo pa so naokoli vozili taksisti, ki so mu v takem trenutku pomagali, dokler sam ne bo poslal po avtomobil in ga bo vlečna služba odpeljala na polnjene. izstopil je iz avtomobila, da bi ujel signal, ko je v svoji bližini opazil žensko postavo, ter se je iz radovednosti zazrl v njo, nato pa prepoznal določene poteze njenega obraza. » se midva poznava ? mislim znano mi deluješ, « je navrgel malce glasneje v njeno smer, saj je bil še vseeno nekaj dolžin oddaljen od nje, » ti si tista odvetnica, kajne ? slišal sem že nekaj o tebi. « lokalni časopisi so se tako ali tako vedno dotaknili tistih bolj uspešnejših prebivalcev manjšega mesta in nato pisali o njih kakor o narodnih herojih. » italijanka, kajne ? še na isto šolo sva hodila. vedel sem da te poznam, « je še naprej vztrajal pri svojem in si narisal očarljiv nasmešek na svoje ustnice, ko je stopil do nje, ter ji končno ponudil roko v pozdrav, » brian braford. ne vem če se spomniš. «

Naslov sporočila: Re: old cottage Sob Jul 06, 2013 2:58 am

tag; brian. srcek

redki so vedeli za njeno skrito strast do motorjev, pa kljub temu se je tu in tam razpisalo v časopisih, da isabella gerrardi preprosto ni ena izmed običajnih mestnih deklic, pač pa zna nase obleči usnjeno jakno, opremo za motor ter čelado in se usesti tudi na malce težji motor, kakor je bil skuter. in to je nameravala tudi danes. res da je bilo malce nadležno, ker je sonce znalo pošteno pripekati in pod črno usnjeno jakno je bilo vse skupaj še toliko huje, vendar to je ni odvrnilo od tega, da ne bi sedla na motor. pravzaprav je bila redka stvar takšna, da bi jo utegnila odvrniti od cilja, sploh njo. če bi si dovolila takšnim malim stvarem, da jo odvrnejo, definitivno dan danes ne bi bila to, kar je bila sedaj. še zdavnaj ne. vztrajnost je bila nič kolikokrat preprosto več kot le dobrodošla, sploh ona jo je znala ceniti ter seveda tudi dobro uporabljati. ne kakor nekateri, ki so pač le želeli vztrajati, imeli voljo, vendar je ne izkoristili. zanjo je bila to met puške v koruzo, da si imel lastnosti, ki jih nisi znal izkoristiti. popolna bedarija. zagnala je motor ter se odpeljala navzdol po ulici. saj niti ni vedela kam je nameravala iti, ko jo je pot počasi peljala na podeželsko stran. če bi bila kakšen blazen pristaš narave, bi celo rekla, da ji je vse skupaj blazno všeč, vendar glej ga zlomka, bila je daleč od tega. tako se je preprosto peljala čez gozdno pot in niti ni vedela, kaj jo je prijelo, da je naenkrat skrenila iz ceste, sploh pa ne, zakaj se je odpravila proti zapuščeni hiški. morda je potrebovala trenutek odmora, morda pa je res potrebovala kraj za razmislek, tu v naravi, ki ji načeloma ni bila pri srcu, vendar kljub temu. kakorkoli je že bilo, odpravila se je po potki in ni trajalo dolgo, da je prišla do hišice, kjer pa je presenečeno zagledala svetlolasca pred avtom. za trenutek je zožila oči. poznan ji je bil in potrebovala je trenutek, da se je spomnila, v katero kategorijo, ga je treba uvrstiti. in v hipu, ko je to spoznala, se je njen obraz spremenil nazaj v povsem hladnokrven izraz. seveda, tisti, ki je sprožil valj vsega, poleg coltona glavni katalizator, da je postala takšna kot je. ni vedela kaj bi bilo, če bi ostala le pri coltonu, vendar dejstvo, da jo je po tisti skupni noči preprosto pustil samo je bilo dovolj, da je v njej dokončno zavrelo. kakor da ni bila vredna pozdrava. definitivno se je posledično znašel na spisku tistih, katerim bi bilo potrebno vrniti milo za drago. »hm, oprosti?« je dejala, ko je nekaj zaklical proti njej, kakor da ga ni razumela, pa čeprav ji je bilo povsem jasno, kaj je rekel. ampak imela je dober razlog, da je tako stopila tistih nekaj metrov naprej proti njemu in razdrla razdaljo. ob njegovih besedah se je narahlo nasmehnila. »isabella gerrardi, da« je zamrmrala ter počakala na naslednje besede. predstavila se je že. »in tudi to je res. preseneča me, da se me sploh spomniš« je dejala ter mu tudi sama ponudila nasmešek ter segla v njegovo roko. »še vedno isabella,« je dejala ter se ob tem narahlo zasmejala, nato pa pokukala čez njegovo ramo proti avtu. »vidim da imaš težave z avtomobilom? motor, bencin,…?« je naštela najbolj tipične dve možnosti ter se zazrla nazaj navzgor proti njemu. »in veš od kot se te tudi spominjam? nisi bil le tip iz srednje šole, kolikor se spomnim, sva celo pristala v postelji, ali pač? prekleto, kako nevljudno od mene kajne? oprosti, odvetnice smo malo preveč… direktne. ampak ja, kakorkoli, morala sem reči, da ne boš mislil, da sem bila le ena tistih deklin iz hodnikov.«

Naslov sporočila: Re: old cottage Sob Jul 06, 2013 6:20 am

tag;isabella, dear
note; <3

» točno ta, « je dejal in prikimal z glavo ob njenem imenu. da bi tehtnica bila postavljena na njegovo stran in bi se moral sam spomniti imena, potemtakem sta lahko že na samem začetku obupala, ker je dnevno slišal toliko nekih verzij imen in priimkov, da se je zanašal le na zven in ne na svoj spomin. pravzaprav je še dobro deloval, da se je sploh spomnil da jo pozna, ter da sta bila že pred dolgimi leti nazaj na isti šoli, čeprav ni bil prepričan ali sta si ravno delila tudi šolske klopi in bila sošolca. vseh se tudi ni spominjal. novi ljudje, novo okolje, nova imena, ter kaj kmalu pozabiš na nepomembne podatke, ki so bili nekoč del tvojega vsakdanjika od ponedeljka do petka, ko si komaj čakal da končaš z zadnjo uro in stečeš domov ali s prijatelji nasproti kakšni neumnosti ali treningu. » nekaj malenkosti se še spomnim iz tistih dni. sicer so bolj meglene, ampak težko zgrešiš italijansko lepotico na šolskih hodnikih, « ji je dejal v mirnem in igrivem tonu. nekje na njegovih ustnicah je vnovič zaigral miren nasmešek, ki je prenesel vso lahkotnost življenja, » me veseli isabella. « sledil je njenemu pogledu, ki se je ustavil na njegovem omaganem avtomobilu, kar ga je spomnilo na klic katerega je moral opraviti, če se je sploh hotel vrniti domov in sina res ni hotel pustiti samega v noč. » zmanjkalo mi je bencina. še včeraj sem rekel da ga bom napolnil, ter nič, sedaj pa imam, « mu je odgovor izšel iz ust in se obrnil naprej proti njej. kako pa bi se le spomnil. vedno je v nekem pogonu in ne glede na to koliko leti po mestu nekako nikoli se ne zaustavi na bencinski črpalki in niti ne gre mimo ene za obnovitev spomina. definitivno pa še ni bil tip organiziranja z rokovniki in listki polepljenimi po celotnem stanovanju. dovolj je že imel barvic po steni s katerimi je lance packal naokoli po svoji sobi.

» malo preveč direktne ? « je ponovil določen del njenih besed, ko so se njegove oči še dodatno bolj izbuljeno zavrtale v njo, ter je izraz na obrazu nakazoval na presenečenost katero je tudi občutil na svoji koži. z eno roko je segel proti svojim lasem in se rahlo nelagodno popraskal po glavi, ko se je poskušal tudi sam spomniti tega trenutka katerega je ona iznesla na plano, čeprav mnogo ni bilo za misliti. dovolj pameti sveta je že pripomogel, da je vedel kakšen je bil kot osemnajstletnik ali sedemnajstletnik in da je zagotovo nekje ob jutru ostala sama, medtem ko se je sam poskušal neopazno vrniti v svojo sobo. čudilo ga je da ni nekje še prej v svojem življenju kakšno pustil nosečo in imel zdaj že hordo otrok. » no, mogoče je to razlog zakaj se te spomnim, « se je poskušal pošaliti, vendar je svoje poteze ne glede na vse nekako omilil in jih zresnil, ko je uspel narediti varen korak naprej proti njej, » tole je malce nerodno, kajne ? da tako nedolžno pristopim k tebi da mi je znan tvoj obraz, nato pa dobim tako lepo servirano dejstvo, da sva uspela pred leti celo spati skupaj. « zagotovo sam tega ni pričakoval, čeprav bi se zagotovo tudi sam kaj kmalu spomnil na to majhno dejstvo. najbrž je moralo biti po zabavi njegovega najboljšega prijatelja. imel je rojstni dan, vsi so bili še posebej za to da se pije dokler se ne zaspi trdno na tleh, ter je ena stvar vodila v drugo in je ob jutru izginil. » samo nekaj bi rad razjasnil. osemnajstletni jaz ni enak kakor devetindvajsetletni jaz. če sem ti kaj slabega storil pred leti se res iskreno opravičujem, ker sem bil tipični najstniški kreten, ampak verjemi da bi sedaj ravnal drugače, ker sem zrel in imam drugačne vrednote v življenju, « je dovolj glasno rekel v njeno smer in zatrdil svoje, » oprosti v vsakem primeru. «

Naslov sporočila: Re: old cottage Pon Jul 08, 2013 8:07 am

tag; brian. srcek

nasmehnila se je ob njegovih besedah, pa čeprav je vedela, da ta nasmeh ni bil iskren, vendar ljudje so ga sprejemali tako. pravzaprav od tistega, ko je on zjutraj odšel, pa tudi ko je končala z coltonom, se je vse spremenilo, ni bila več stara isabella, ki je bila tako prekleto naivna in prijazna. ne, sedaj še iskrenega nasmeha na obraz ni premogla, ni se spomnila, če bi ga po tistem kdaj komu podarila. res žalostno. »vidim, da si še vedno takšen šarmer kot si bil nekoč« je dejala v šali ter se ob tem nasmehnila. saj niti ni vedela, zakaj točno je igrala trenutno povsem običajno žensko, bilo je prav smešno biti zopet v takšni koži, pa čeprav je vedela, da če bi kaj takšnega rekel, kar ji ne bi bilo po godu, bi igro v hipu spremenila. vendar v tem trenutku preprosto ni bilo potrebe po tem. še ne. »mene tudi. zopet,« je dejala ter si zopet zarisala nasmešek na obraz, preden se je posvetila avtu – najbrž precej nadležna zadeva, če ti na takšnem mestu brez signala zmanjka bencina in po možnosti še zares redko prinese kakšnega voznika tu naokoli. hja, zares nadležna zadeva, vendar je imel ne glede na vse srečo, da je naletel nanjo, glede na to, da če je občutek ni varal, je imela še kaj dodatnega bencina s seboj. če ne pa, bo lahko šla v mesto iskati, zares najmanjši problem. »hja, vem kako je to. zato zadnje čase raje ne obljubljam, pač pa naredim« se je zazrla vanj ter nasmehnila in skomignila z rameni. ja, zares najbrž ni bilo ravno najboljše, če je vse odlagala na zadnji dan, zadeve so se znale pošteno zaplesti ali pa je zmanjkalo časa, tega se je že začela zavedati, sploh ko je tekla voda v grlo ob takšnih primerih. ni se mogla upreti, da z naslednjim nasmehom ni pokazala tudi snežno belih zob, ob njegovem presenečenju, ki ga preprosto ni mogel prekriti. še vedno mu je po tiho zamerila, da je odšel, da ga takrat ni bilo tam, ko je naslednje jutro preprosto potrebovala nekoga ob sebi, sploh po tistem z coltonom, vendar dobro. bo tudi on prišel na svoj račun, preprosto, kakor je prišel tudi temnolasec, kateremu sedaj ni pustila mirno dihati, vsakič ko je naletela nanj. morda je bilo malce kruto, ker je sedaj hotela vsem vrniti milo za drago, za tisto kar so ji naredili v preteklosti, vendar saj je bilo vseeno – oni takrat niso razmišljali, kaj bo v prihodnosti, sedaj pa ona ne. »morda,« je skomignila z rameni, pa čeprav v njej ni bilo več veliko mirnosti, tako kot poprej. privzdignila je pogled proti njemu, ko se ji je približal ter z pogledom zavrtala direktno v njegove oči. »sem imela že bolj nerodne situacije,« je skomignila z rameni in res se ni blazno obremenjevala, tako ali tako bo že prišla na svoj račun. »in se zgodi, saj veš, mladi in neumni« je zopet zarisala nasmešek na obraz, pa čeprav je vedela, da mu bo ravno okoli te stvari vse skupaj preprosto vrnila. res, da je sicer deloval prijeten tip in vse, vendar očitno je to postal malce prepozno. »povej,« je dejala po njegovih začetnih besedah ter prekrižala roke na prsih, ob tem pa se zazrla vanj. »je že v redu,« je dejala ob njem opravičilu ter se nasmehnila. ne, ni bilo v redu, še zdavnaj ne. vendar tega mu ni bilo potrebno vedeti. »zares, ne zamerim ti, tako ali tako je že mimo« precej grda laž, vendar kakor da ji je bilo mar. »poskrbiva raje za tvoj avto. mislim, da imam nekaj rezervnega bencina s seboj. pri motorju. čakaj tu, takoj bom nazaj« je dejala ter se že obrnila v smer, kjer je pustila motor. pa saj niti ni vedela, zakaj mu je pomagala. vendar občutek je imela, da ne glede na vse, bo bolje, če jo vidi v precej prijetni luči, kakor pa v slabi, kakor hladnokrvno prasico, kot kakršno jo je večina poznala. ni potrebovala dolgo, da je dejanski bencin v bistvu odkrila ter se z njim vrnila do svetlolasca. »tako, res imaš srečo, da si naletel name. kakorkoli ja, bova poskrbela za to tvojo mašino?« je dejala ter se ustavila pred mestom za tank, pogled pa usmerila proti njemu, češ naj vse skupaj odpre, da se tega končno rešita.

Naslov sporočila: Re: old cottage Sre Jul 10, 2013 6:58 pm

tag;isabella, dear
note; <3

» človek gre težko iz svoje kože, « se je odzval na njene besede o njegovem šarmu. smešno da je to omenila. sam je namreč imel občutek kakor da je to kar je bil nekoč izginilo skupaj z novo vlogo v življenju. občutek mu je pravil da z ženskami ni znal kot je še pred leti in da jih sploh ne bi imel brez sina in njegove prikupnosti, ki je v njegovo življenje privlačila nove oblike ženske, katere tudi niso bile slabe, a so se razlikovale od izbire starega briana. sedaj pa je bila tukaj isabella in mu govorila o njegovem šarmu in sam je pripomogel zgolj nasmešek in besedo ali dve. mogoče pa je samo sam gledal na stvari drugače in je gledal z očetovskega zornega kota in mu je ona sedaj jasno pokazala da je še vedno ista oseba v njemu. to pa ga je veselilo. » ampak imam občutek da si se ti malce spremenila. ne vem točno kako in kaj, a občutek je še vedno nekje v ozračju, « je dodal na vse skupaj in se uspel nasmehniti. nekaj je bilo na njej kar mu je pravilo da ni bilo več isto dekle. dobro, saj je tudi sam ni poznal kot lastno dlan in bi imel pravico ocenjevati. pri tem pa seveda tudi primerjati njeno podobo prej in sedaj. odrasla je in postala odvetnica, nekaj je moralo biti v zvezi s tem. » veliko boljša poteza, priznam. vsaj ne ostaneš brez goriva sredi ničesar. in to me spomni. kaj ti počneš tukaj ? ni ravno kraj kamor bi slavne odvetnice zahajale. ali pač ? « je spregovoril v njeno smer in se rahlo namuznil ob vsem skupaj. res je bil malce zmeden in je letel z enega konca na drugega in stvari prestavljal vedno na jutri, ter se nikakor ni mogel naučiti živeti bolj organizirano in urejeno. lahko je videl že film v prihodnosti, ko bo lance zamujal na treninge, ker bo njegov oče samo pozabil na njih.
njena podoba na tako odročnem kraju ga je zagotovo presenetila. po drugi strani pa ga je nekako tudi odvrnila od telefonskega klica, ki bi ga rešil iz zagate v katero se je sam spravil, ter bi ga spravil domov. sinu seveda nič ni obljubljal v prazno, toda zadnje čase je veliko raje bil doma z njim in se zavedal da gre čas veliko preveč hitro mimo, slednjega pa hoče sam tudi čim bolj izkoristiti. » točno tako. mladi in neumni, čeprav imam občutek, da se kasneje spremeni v stari in neumni, « se je glasil njegov komentar na njene besede. in glede na to da ni hotel imeti z njo nobenih starih zamer, se je počutil dolžan ponuditi opravičilo. ni kreten in četudi je naredil kakšno napako tu in tam, se je zavedal kdaj je zares prizadel in kdaj ni, ter kdaj je bilo potrebno reči eno kratko besedo, ki zna zares rešiti vse, če prihaja iz srca. » res ? nobene klofute, nobenega bedak si brian ? « je presenečeno bleknil v njeno smer, saj vseeno tolikšne mirnosti ni pričakoval, a ga je prijetno presenetila. seveda ni hotel klofute in grdih besed, veselilo ga je takšno mirno držanje z njene strani. ona je izginila skočiti po bencin za njegov avto in na temu ji je bil samo še dodatno hvaležen. nato se je čez nekaj trenutkov končno pojavila in njegovo okolico razsvetlila s svojo podobo. » glede na to kako se ti mudi bi lahko pomislil da se me hočeš znebiti, « se je pošalil in kljub vsemu neko mero resnosti obdržal v svojih besedah. ob tem dejanju je odprl pokrov za bencin in kanto prevzel iz njenih rok, ter jo nagnil k svojemu rezervoarju in napolnil avtomobil, ki bi sedaj moral delati in ga odpeljati domov. » vendar si vsekakor danes prinesla srečo, « je še dodal k njenim besedam.

» abandoned cottage,

old cottage

old cottage

Similar topics

Similar topics