KATIE GINA THOMPSON

-

24 • ACTRESS • HOLLIDAY GRAINGER

sedemindvajsetega januarja letos je alexander poklenil predme in me zaprosil za roko. mislim, da sem že takrat vedela, da se ne želim poročiti; mislim, da sem rekla 'ja' samo zato, ker je v moj obraz porinil zaročni prstan s takim diamantom, da sem morala za trenutek zamežikati, tako se je svetil. mislim, da takrat nisem niti za trenutek pomislila na možnost, da ga zavrnem. ne zato, ker bi ga neskončno ljubila, bolj zato, ker sva bila v restavraciji, kjer se je trlo ljudi, ki so vedeli, kdo sva, ker sem mu hotela prihraniti sramoto, ne zato, ker bi si znala predstavljati najino skupno prihodnost. mene v beli obleki na sprehodu do oltarja. naju s kupom otročičkov. naju v objemu, starca, ki se sprehajata po parku. srečna. ne vem, kdaj natančno mi je postalo jasno, da ga ne ljubim. da je samo še eden od tistih, s katerimi sem želela potešiti potrebo po človeški bližini, ki jo imam, najbrž, odkar sem se odselila od doma. s staršema nismo bili nikoli v dobrih odnosih; bila sta izredno stroga, nadzorovala sta sleherni moj korak in se zmeraj trudila uničiti vsake moje sanje. kakor da bi verjela, da me bosta s tem pripravila na življenje. v resnici sta iz mene naredila precej nesrečnega otroka; gledališče, ta majhna teater skupinica, ki se je zbirala na naši šoli in ustvarjala amaterske predstave, je bila moj edini vir zadovoljstva. potem se je zgodilo; ne vem, ali je bilo zares tako enostavno, ali pa je nekje vmes posegla sreča. z nekaj prijatelji smo čez poletje najeli stanovanje v obrobjih new yorka, kjer smo navsezadnje ostali dlje, kot smo nameravali. vsi smo delali v nekih bednih službah, da smo lahko skupaj plačevali najemnino, vsi smo imeli velike sanje, vsi smo verjeli, da nam bo uspelo. na koncu ni uspelo nikomur od njih. na koncu je, kako ironično, uspelo prav meni. s prijateljico shelly sva šli na neko avdicijo, takrat nisva vedeli niti, kam pravzaprav greva, toliko sva jih namreč v zadnjem tednu dali skozi. potem.. potem se je preprosto zgodilo. dobila sem stransko vlogo amande v najstniški seriji, ki je hitro pridobila na gledanosti in me navsezadnje pripeljala do sem, kjer sem danes. omogočila mi je kup priložnosti, polno sijajnih vlog - in to je življenje, ki ga zdaj živim. zadnjih pet let je tako.. enostavno. alexandra sem spoznala na snemanju pred dvema letoma, od tedaj naprej sva skupaj. zaročena. zadnjič sem videla nek rumeni tisk, naju na veliki sliki, zraven pa cel kup pocukranih besed. ljudje v naju vidijo popoln parček. nekoga, po komed se je vredno zgledovati. dva zaljubljena človeka, ki predstavljata ideal. alexander je med tem veliko zdoma in bolj ali manj ga v zadnjem času brigajo lastne kritike bolj, kot najino skupno življenje. veliko se odloča zame, jaz mu dovolim, kot bi bila že poročena - kot bi bila to moja dolžnost do moža. nikoli si ga ne bi želela užalostiti, vse preveč ga spoštujem, da bi mu naredila krivico, a ljubim ga ne. zdaj je to toliko težje priznati, kakopak. počutim se, kot bi se utapljala v teh dolžnostih, med tem ko moje življenje teče po tujih načrtih. po načrtih mojega menedžerja, mojega zaročenca, moje - družine. pred dvema mesecema sta mama in oče umrla. povsem idiotske smrti, zares; moj oče ne bi smel voziti avtomobila že zadnjih deset let, saj se mu je vid izredno poslabšal, do te mere, namreč, da mu očala več ne morejo pomagati. bolj ali manj je videl silhuete, sence in barve, pa je še vedno vozil avto, še vedno si je okrog ušes natikal tista smešna očala iz prejšnjega mileniuma, kot bi mu utegnila pomagati. menda je vozil po nasprotnem pasu, dokler končno ni speljal iz ceste in oba ubil, ko je avto usekal ob visoko drevo. zdaj, po končanem snemanju, sem torej tukaj, da uredim še zadnji nered, ki sta ga thompsonova pustila za seboj. hišo je potrebno prodati; v to mesto se ne bom več vračala in niti trenutka dlje nimam namena ostati, kot bo potrebno, da uredim vse, kar je urediti potrebno. nikoli nisem bila rada tukaj, vrnitev pa moja pljuča polni s težkim zrakom, ki ga nisem sposobna procesirati. za vsakim ovinkom znana senca; na vsakem tlakovcu boleč spomin.

ROSEMARY • A WHOLE F-ING LOT • PM