house no. 31,

Naslov sporočila: Re: house no. 31, Pet Nov 02, 2012 8:38 am

ni bilo vedno vse tako črno in zamegljeno, kakor je connor včasih trdil da je. včasih sta se znala kopati v soncu in svetlih trenutkih. in čeprav je resnično izgledalo, da se bo nocojšni večer še enkrat več odvil po podobnem scenariju kakor ponavadi, ko je ali ona obsedela z dvignjenim nosom, ali on z sklonjenim pogledom, je očitno nekdo vseeno želel, da se imata danes drugače. boljše. lepše. uživala je v trenutkih, ko sta se zavrtela po plesišču, ko je lahko čutila njegove dlani na svoji bokih, ko jo je objel in jo stisnil tesno k svojemu vročemu telesu, ko je lahko zardevala zaradi pogledov, ki ji jih je namenjal. ob njem se je lahko spet počutila kakor neumno zaljubljena najstnica, ki ni čisto prepričana, ali je fant nasproti nje tisto, kar si želi v svojem življenju. in čeprav se je tudi ona sama, pri enaindvajsetih mnogokrat vprašala identično vprašanje, je na koncu dneva vedno pristala ob njem, z svojo dlanjo v njegovi in z nasmeškom, ki ga je na njene ustnice zarisal njegov poljub. in čeprav so minile le dobre štiri ure, ko sta se objeta vrtela po plesišču, jo je toplina njegovega telesa vlekla drugam. dovolj je imela množice, ki ju je obdajala, dovolj nepotrebnega vrveža, ki so ga povzročali in motili njuno tišino. želela si je njega in samo njega na samem. počasi se je dvignila na prstih, kar je morala storiti, če je želela doseči njegovo uho, ter mu zašepetala, »greva, slišala sem, da je tista hiša, saj veš, z rožnatimi cvetovi na balkonu in satenastimi rjuhami na postelji, nocoj prazna.« rahel nasmešek, ki mu ga je ob tem namenila je povedal vse. predolgo ga že ni videla in včasih se je zdelo, da celotno njuno razmerje temelji na trenutkih, ki sta jih preživela v postelji. ali pa kje drugje, poudarek je bil bolj na tem, da sta bila večino časa brez oblačil. ampak to sedaj ni bilo važno, poljub z njegove strani je bila zadostna potrditev, da se strinja z njenim načrtom, četudi sta si še nekaj uric nazaj izmenjala kopico neprijetnih pogledov in ostrih besedic, ki so rezale v kožo. zdelo se je kakor, da je vnovič v trenutku vse pozabljeno.

kakor je bilo, ko sta z roko v roki zakorakala iz taksija proti vhodu v njegovo hišo. bil je član jewellov, kako si ne bi mogel privoščiti svoje lastne, male hišice, ki je bila kakor izrisana iz pravljice. in oba sta vedela, da bi sage že zdavnaj spakirala kovčke in se preselila k njemu, če ne bi bili vsi, vključno z njeno družino in connorjem na čelu, tako naravnani k načrtu, da mora najprej končati študij in narediti diplomo. po tistem naj bi imela še dovolj časa za ustvarjanje skupnega življenja. postala je pred vrati, čeprav je imela tudi sama na svojem obesku obešen ključ teh vrat, ter connorju onemogočala odklepanje vhodnih vrat, ko je njena dlan potovala po njegoveh hrbtu navzdol in se ustavila pri žepu njegovih kavbojk, kamor jo je zataknila, »težave z odpiranjem gospodič?« oboževala je trenutke, ko ga je lahko dražila, vedno je odreagiral tako zbrano in odraslo, da je v njen prebudil še večjega otroka, kakor je to ponavadi bila. in če je še malo časa nazaj pridno čakala za njim, je nato ona prva zakorakala v hišo in z nog zbrcala svoje čevlje ter se razkomotila na veliki usnjeni sedežni v dnevni sobi. noge je prekrižala in jih naslonila na klubsko mizico, medtem, ko je s pogledom spremljala connorja, ki je stopil k barskemu kotičku in jima natočil vsakemu svoj kozarec. sprejela je svojega iz njegovih rok in hkrati z drugo roko potegnila za njegovo, po tem ko mu je vzela svoj kozarec, prosto roko, da je sedel na kavč poleg nje. »veliko boljše kot pa tista gneča kaj?« se je nasmehnila, ko je svojo glavo naslonila na njegovo ramo in se je njena dlan ustavila na njegovi, ki je ležala na njene stegnu. tihi trenutki, ki jih je lahko delila samo z njim, so bili vedno njeni najljubši. četudi ji je znal kdaj pa kdaj s svojo resnostjo resnično dvigniti pritisk.

Naslov sporočila: Re: house no. 31, Pet Nov 02, 2012 10:09 am

iskreno, ni zares pričakoval, da se bo celo večer odvil v pozitivno smer- dobro, vedel je da bo popustil, v trenutku, ko je vse kazalo preveč resno ter ko je dobil občutek, da se bo zares začela vihati nos. vendar pa vseeno, bilo je kakor, da tistega nesporazuma na samem začetku niti ni bilo in iskreno, bilo mu je ljubše, da sta na vse skupaj kolikor toliko pozabila, čeprav iskreno je še vedno imel željo tisti zadevi priti do dna. ampak seveda, sedaj je bilo bolje biti tiho, kakor zopet dvigovati prah, tisti, da se pa bosta o tem kmalu pogovorila pa ni vedel, če bo kdaj zares prišel. navsezadnje, vedel je kako zelo se izogiba vsem tem delom in niti malo ni dvomil, da se ne bo poskusila zopet- in seveda, bo on po možnosti kakor vedno bil tisti, ki popusti, ki njej preda prav. res je imel občutek, da najbrž bo zaradi tega enkrat le počilo, ker vsakič preda njej, da dokonča prepir in da je po njenem, vendar kaj ko pri tem ni mogel ničesar, ni ji mogel zares reči ne, ne glede na to, kako se je pripravljal, da mora temu narediti konec, je zopet obveljala njena, vedno znova. »hmm, tudi meni se zdi, da potrebuje hiša malo družbe, ja« se je nasmehnil ob njenem predlogu ter nagnil proti njej, da ji je lahko podal kratek poljub na usta, kot potrdilo, da naj odideta iz plesa, pa čeprav je bilo očitno, da zmage ne bo- iskreno, bilo mu je prekleto vseeno, trenutke z njo ni nameraval zamenjati za ples, ki se je odvijal vsako leto. preprosto so mu bili trenutki, ki jih je preživel v njeni družbi, bolj pri srcu kakor vse drugo- ker jo je preprosto ljubil, dejstvo, ki ga je z lahkoto priznal in zato je bil kljub vsem težkim trenutkom še vedno ob njej.

že sta se znašla pred hišo, ki je bila že nekaj časa v njegovi lasti in moral je priznati, da mu je všeč. sicer res, da je bil scenarij, da bi z njo živel notri malo slajši, vendar zavedal se je, da pred dokončano diplomo o tem ne bo ne duha ne sluha, tako da se bo še nekatere noči pač moral vračati v prazno hišo- vendar bilo je vredno ob dejstvu, da bo tega skoraj da kmalu konec. takrat je bil preprosto prepričan, da bodo vse zadeve drugačne, v bistvu se je ravno zaradi tega veselil prihodnosti, za katero je bil prepričan, da prinaša le dobro. pobrskal je po žepih ter našel ključe in se že spravil odpirati vhodna vrata, če seveda ga seveda sage ne bi začela povsem nedolžno zbadati ter ob drsenju njene roke po njegovem hrbtu se je le zasmejal. »v bistvu ja, sploh, ker me ob tem neka gospodična zelo rada spravlja ob pamet« je zamrmral ter se ob tem nagnil proti njej ter ji poljub za razliko od ponavadi tokrat prilepil na vrat, nato pa končno odprl vrata hiše. stopil je za njo, se še sam preobul, nato se pa odpravil a njo v dnevno sobo, nato pa k barskemu kotičku. vzel je dva kozarca ter v oba natočil nekaj malega alkoholne pijače, nato pa se obrnil na petah ter odpravil proti njej. ponudil ji je njenega, nato pa še preden se je zares zavedal, ga je potegnila k sebi na kavč. pokimal je na njene besede ter naredil požirek pijače. »veliko bolje,« ter pustil, da se je naslonila nanj. za nekaj trenutkov je vse skupaj prepustil tišini, nato pa zopet naredil požirek ter se obrnil proti njej. »kaj se ti je tako mudilo početi, da sva morala tako hitro iz plesa?« je zamrmral na njeno uho, nato pa kakor pri vhodu zopet pritisnil poljub na njen vrat, nato pa malce višje in čakal na njeno reakcijo. zares je oboževal njeno bližino.

Naslov sporočila: Re: house no. 31, Čet Nov 08, 2012 6:55 am

stvar je bila v tem, da je oboževala trenutek, ki jih je lahko preživela z njim, četudi je bilo med njimi tudi precej takih, ko je po koncu zapustila sobo vsa razjarjena, včasih celo objokana, on pa je samo zrl za njo z sprepečim pogledom in nipristavil niti besedice. ampak vseeno so ji bili trenutki kakršen je bil ta, veliko bolj všeč. ko je lahko z dlanjo drsela preko njegovega hrbta, se ustavila na njegovi zadnjici in vedela, da se le stežka zadržuje, da je ne poljubi kar tam pred vrati. ampak poznala ga je dovolj dobro, da si kot mestni zdravnik tega ni želel privoščiti. pretirano izkazovanje čustev v javnosti nikoli ni bila preveč njegova stvar. stresla se je pod njegovim poljubom, ki je tokrat pristal na njenem vratu in nežen nasmešek, ki mu ga je namenila zatem, je povedal dovolj o njeni navdušenosti. resnično je bil verjetno edina oseba, ki jo je znal spraviti ob besede. edina. »saj veš, da je to samo iz čiste ljubezni dragi,« se je skušala resno odzvati na njegovo pripombo in njena dlan je počasi spolzela v njegovo in potem še počasneje iz nje, ko sta vkorakala v notranjost hiše, ki jo je imel v lasti connor.

stvari, ki sta jih počela skupaj so ponavadi temeljili na izkazovanju naklonjenosti drug drugemu, četudi je to pomenilo samo običajen sprehod po mestu, z roko v roki in nasmeški na ustnicah. ampak kaj sta počela med štirimi stenami je bila povsem njuna stvar. nič kolikokrat je že slišala od svojih prijateljic vprašanja, ali je tudi v postelji temnolasec tako zadržan kakor v družbi, ko je bil z njimi. a na to vprašanje je vedela odgovor samo ona in oboževala je trenutek, ko je lahko v tem uživala. in nežnosti, ki so se vrstile. kakor trenutek v katerem sta bila ujeta sedaj. zgolj naslonjena drugega, njena dlan pa je počivala v njegovi. in zato ga je imela tako zelo rada. ni bil samo še eden izmed moških z podivjanimi hormoni, četudi je z zadnjim vprašanjem teorijo, ki se je izrisevala v njenih mislih, to povsem izpodbil. nekoliko nagajivo ga je z pestjo, mogoče še preveč nežno, boksnila v ramo, a mu kaj hitro namenila tudi sama poljub na lice, na katerem se je že poznala nekajdnevna brada, »nevem.« ostajala je skrivnostna in resna kolikor se je le dalo, čeprav se je tudi sama zavedala, da ne bo mogla dolgo ohranjati takšnega izraza na obrazu, »kaj misliš?« po svojem zadnjem vprašanju se je ponovno stegnila proti njemu in mu najprej pritisnila poljub na lice, nadaljevala je s poljubom na konico njegovega nosu in počasi pustila, da so njene ustnice spolzele dol, dokler se niso ustavile na njegovih, kjer so postale za nekaj trenutkov. ob tem ji je ušel nagajiv nasmešek, ki je samo nakazoval kako zelo težko se mu je uprla v takšnih situacijah in kako zelo je uživala v njegovi bližini v tem trenutku. počasi se je dvignila in eno svojo nogo položila preko njegovega napol ležečega telesa, da mu je lahko sedla v naročje in svoje telo vnovič privila ob njegovega, »sem mislila, da tudi ti komaj čakaš, da greva domov...kaj pa si imel v mislih ti?« dobro je vedela, da je znal biti razposajen kakor majcen otrok, ko je bilo to res potrebno in še preden je spet lahko naslonila svojo glavo na njegove prsi, je že čutila vnovičen poljub, ki ji ga je pritisnil na vrat in s tem povzročil, da se je njena koža naježila po celotnem telesu. nežen nasmešek je ob tem zaigral na njenem obrazu in iskrice so se zasvetile v njenih očeh. počasi se je dvignila nazaj gor in prste zataknila za rob svoje majice, »si imel mogoče v mislih kaj takšnega, kar ne vključuje preveč oblek?« nežen nasmešek je zamenjal nekoliko bolj nagajiv, ko je majico dvignila za nekaj centimetrov, potem pa jo spustila spet nazaj. prekelto, znala se je obnašati kot zaljubljena najstnica kadar je bila v njegovi bližini. tako prekleto dobro je vplival nanjo.

» house no. 15
» house no.22
» house no. 62,
» house no. 16
» house no. 9,

house no. 31,

house no. 31,

Similar topics

Similar topics