 jackson sheridan
student of mathematics and physics
Število prispevkov : 121
Reputation : 34
Join date : 04/10/2012
 |  Naslov sporočila: st. cloud, damien alexander Ned Okt 07, 2012 7:52 am | |
|  twenty four - mayberry - architect - straight - colton haynes O sebi vem samo to, da nič ne vem.
Okej, mogoče sem vzel za pregovor in ga malce spremenil, ampak kaj boste? To je moja zgodba in povem jo lahko tako kot sam hočem. Že ta sam začetek vam lahko da vedeti da se spopadate z zakompliciramo osebo, in če sprejmete ta opis o meni ste odgrnili stran sami površino osebe ki je Damien St. Cloud. Kot rečeno, to je moje ime in rojen sem kot tretji otrok v mogočno družino St. Cloud. Glede na to da nisem ne prvorojenec in ne prvi sin bi lahko bil tudi stena na muhi kar se je tikalo mojega očeta. Saj ne pravim da me ni imel rad in me je ignoriral, ne čakajte. Točno to pravim. Od trenutka ko sem se pojavil na temu svetu mi je namenil točno tri minute svoje pozornosti in še to le takrat ko sta se z mojim starejšim bratom skregala in je ugotovil da mogoče ne bo nasledil njegovega imperija. Pa ne da ga krivim za to – brata to je – vse svoje frustracije sem vedno raje znašal nad mojim očetom. Med nami ubogimi otroci St. Cloud klana se je kar hitro razširilo zavezništvo in ko se zberemo na tedenskih večerjah sem res srečen da jih imam. Sem eden izmed tistih ki ima rad svojo mamo, tega me ni sram priznati in to da greva včasih na kosilo ali pa me ona pokliče me ne moti. Mislim da je celotno moje življenje kompenzirala da se moj oče zame ni zmenil, in ko je tako sedela v dvorani z mojimi tremi sestrami in bratom, ga je nekako skušala nadomestiti. Pa ne da ga je lahko. Sprva mislim da sem se še trudil – na srečo me je usoda blagoslovila z visokim IQjem zato mi v šoli nikoli ni šlo slabo. Okej, nikoli nisem bil skromna oseba zato nevem zakaj bi začel zdaj. Bil sem eden izmed najboljših učencev kar jih je naša gimnazija videla, in če nebi bil tako popularen in seveda St. Cloud mislim da bi se me že zdavnaj prijel kakšen neprijeten vzdevek. A nisem bil sam kriv da sem preprosto vedno vedel vse odgovore z testov. Kot že rečeno sem se sprva trudil – najboljše povprečje v letniku ni prepričalo očeta, niti vse dodatne obšolske dejavnosti. Brigali so ga vsi moji športni dosežki, niti ga ni impresionirala moja ultra popolna punca, danes zaročenka. Nekje v gimnaziji mislim da sem ugotovil da ne glede na to kar storim, zanj to nikoli ne bo dovolj in takrat sem preprosto vrgel puško v koruzo. Ni bilo težko slediti po stopinjah starejšega brata in kaj hitro sem postal enakopravna legenda kar se tiče žurerstva in punc. S Cassandro sva šla enakokrat narazen kot sva tudi kasneje prišla skupaj, a mislim da nama je tako usojeno. Ne glede na to kolikokrat jo prevaram, ali pa ona mene na koncu koncev bova vedno prišla skupaj. Vsaj mislim. Pa saj je vseeno. Zadnji letnik je bil prava polomija, in tudi če nikoli prej nisem potreboval učenja se je vse žuriranje le začelo poznati. Ocene so začele padati – zanje se tudi nisem trudil, velikokrat se niti nisem prikazal na testih. Ni mi bilo mar za nič, dokler nisem le ugotovil da pravzaprav škodim sam sebi ko skušam kljubovati njemu. Spravil sem se v red – kar pa ne pomeni da smo prenehali z zabavanjem, ne. Še vedno mi je bilo všeč da se je po mestu govorilo kakšen kraval zganjam, kakšen sloves sem dobil in kako je to jezilo očeta. Dokler nisem pustil vse za sabo, odšel na faks in nikoli pogledal nazaj. Ko se je oče odločil da mogoče nisem le največji kreten na svetu in da Maddox nebo kralj njegove čudovite dinastije je bilo za naju že prepozno, kar pa ne pomeni da me njegova nenadna smrt ni presenetila. A takrat sem se že odločil da bom postal arhitekt ne glede na to kaj si je želel da delam, ustalil sem se nazaj v svoje življenje kjer sem ugotovil da ne rabim biti samo ena stvar. Ne vem zakaj sem mislil da sem lahko samo glavca ali pa samo največji žurer na svetu. Lahko sem hkrati nekdo ki rad bere knjige ob popoldnevih, in nekdo ki zvečer pleše na mizah če je dobil samo požirek absinta. Lahko sem nekdo ki je na svoj način še vedno zaljubljen v svojo punco a pri vseh ostalih išče tisto kar pogreša. In lahko sem nekdo ki se z očetom ni prenesel a ga pogreša odkar ga ni. Vsi ki me poznajo bi vam verjetno rekli da sem najdružabnejša oseba na svetu ki ima ogromno prijateljev, a resnica je povsem drugačna – le redko nekaj je takih ki jih spustim dovolj blizu in jim pokažem kdo sem v resnici. Za vse ostale pa je dovolj da veste nekaj teh osnovnih stvari – ime mi je Damien, star sem 24 let in po poklicu sem arhitekt. Rad gledam nogomet in tudi če je moj najljubši film Umri pokončno sem enkrat z mlajšimi sestrami gledal Notebook in zraven jokal kot majhna deklica. Ja, mislim da bo to vse za danes.
mimi - twenty oh -seven plus - elsie hocking |
|
 sandra
administrator
Število prispevkov : 573
Reputation : 69
Join date : 16/09/2012
| | Naslov sporočila: Re: st. cloud, damien alexander Ned Okt 07, 2012 7:57 am | |
| brez kompliciranja, opis seveda potrjen. wooo, mogoče bomo pa prva polna družina, če nam uspe še sestro dobit. :3 skratka, veš, da moraš iti sem - claim colton, apartment, membership. wiiu. |
|
