new text

vem, da delaš upam da imaš na potiho in da si dovolj brihten, da boš znal telefon skriti in mi odpisovati, ampak te potrebujem. nujno !
dolgčas mi je, oh. sedim na balkonu, gledam predse in ne vem kaj naj delam sama s seboj. sester ni doma, mama je tudi nekam izginila, očeta bolje da ne motim ker spet gelda tisto svojo serijo >.< in še tebe ni.
naslednjič me vzemi s seboj, obljubim da bom tiho sedela v kotu in ti samo metala papirnata letala v glavo.

coded by katie of atf

new text

če pod delo šteješ poslušanje prepotenega debeluha, ki v sobi, polni zdolgočasenih ljudi že stotič našteva roke za oddajo prispevkov, pa naj bo. moja plača je definitivno prenizka.
ah, sorellina. moja pisarna je edini kotiček v našem malem mestecu, kjer si lahko moja ušesa spočijejo od vašega kričanja. in želim da tako tudi ostane.
mimogrede, ko si že ravno omenila; od kdaj znaš izdelovati papirnata letala?

coded by katie of atf

new text

bljah, bljah ne vem kako zdržiš pod kontrolo nekoga. nam pisateljem je fajn, odvisno je od nas in sami smo svoji šefi you gotta love it :3
daj no, ko smo bili otroci je bilo veliko huje kot sedaj. sploh pa sem slišala, da bomo kmalu imeli nek gala piknik v čast temu, da smo vsi na kupu in da nas je še več z vsemi ostalimi sorodniki za katere niti nisem vedela, da jih imam. this sucks.
odkar sem v italiji gledala v prazno steno pred seboj in se spraševala kam naj sama s seboj. potem pa sem gor pisala sporočilca in jih metala čez balkon. mesto jih je bilo polno pa polepšali so dan, zdaj pa ne reči da se prisrčno bitje.
mimogrede boš kmalu doma ? resno, umiram.

coded by katie of atf

new text

sem mnenja, da vsak pisatelj potrebuje nekakšno spodbudo. pa če piše knjige ali pa članke. šefu sem resnično hvaležen za njegovo jutranje lajanje o rokih za oddajo prispevkov, čeprav bi ga hkrati zaradi tega večino dni najraje nekam poslal.
s tem ciljaš na našo sestrično, kajne? saj ni tako slaba, no. navsezadnje je ena od lombardijevih.
vidiš? to se zgodi če nimaš nekoga, ki bi te vsake toliko časa za vzpodbudo brcnil v rit. ne vzemi tega zadnjega dobesedno.
to je vprašanje, sorellina, na katerega nimam točnega odgovora. ravno zdajle mi tajnica razlaga nekaj o presubjektivnem članku in zamujanju roka. ne bi me čudilo, če bi danes moral ostati v pisarni do polnoči.

coded by katie of atf