lombardi, matteo basilio

Naslov sporočila: lombardi, matteo basilio Sob Okt 13, 2012 12:25 am

matteo b. lombardi

31 - mayberry, nc, us - landscape architect - heterosexual - louis garrel

znova in znova je naravnost nemogoče ugotoviti, kaj se skrivnostnemu temnolascu plete po glavi. orianna, njegova mati, vedno znova pravi, da je bilo že v njegovem otroštvu jasno, da je drugačen od ostalih malih pamžev njegove starosti. "včasih je tako gledal, da sem si mislila, ljubi bog, kakšnega otroka si mi poslal iz nebes. bil je ves zamišljen in ni se hotel igrati s sosedovimi banditi, pa čeprav so se na naši ulici igrali vsi otroci skupaj, ni maral tega in ni maral onega, ni hotel nikamor in najraje je ves resnoben buljil v svoj list papirja in risal in pisal popolne resnobnosti, neprimerne za fanta njegove starosti." - ali vsaj tako orianna. med tem je fabia, njegovega očeta, veliko bolj skrbelo, da je na svet spravil očitnega homoseksualca. sicer temu ni bilo tako, a vzrok za preplah je pri mladih starših, ki sta tedaj spočela svojega prvorojenca, vseeno ostal. matteo pač ni bil to, kar sta si predstavljala, celo - iskreno - ni bil to, kar sta si želela. problematična je bila tudi selitev iz toplih koncev najčudovitejšega kraja na svetu v manj topel mayberry; bil je edini izmed otrok, ki je rodno italijo še lahko dobro doživel - in ravno zato se je v tuji državi počutil povsem neprilagojeno. kar pa se je dovolj hitro spremenilo, da ga ni bilo potrebno pošiljati na psihiatrijo že v rani mladosti; družina je bila zmeraj tista, s katero se je matteo lahko povezal, med tem, ko mu je zunanji svet delal velike težave. s staršema se je zmeraj dobro razumel in bil njun nekakšen zlati dečko, brate in sestre pa je vzljubil enega za drugim, takoj, ko se je vsa ta masa narodila pod domačo streho. vseeno pa je bila pot iz socialne zaostalosti v svet zanj precej težavna. v vrtcu in osnovni šoli se je često domov vračal s krvavečim nosom ali modricami, ker ga nihče ni pretirano maral. bil je preveč nenavaden za družbo in močni fantje, mestni frajerji, so z veseljem nanj položili pesti, sploh tedaj, ko je postalo jasno, da se nima niti najmanjšega namena braniti. stvari so se spremenile šele v srednji šoli, ko se je prvič zaljubil. dekle, v katerega se je tako popolnoma brezupno zaljubil, je bilo, kakopak, njegovo popolno nasprotje. kot se je on držal v ozadju, je ona silila v ospredje, kolikor je bil on dober dečko, je ona iskala težave na vsakem ovinku. in počasi ga je, prav uspešno, potegnila za sabo. pri šestnajstem je prav rapidno nadoknadil zamujene radosti življenja; prvič se je napil - pa že takrat do te mere, da je celoten večer pozabil, pričel je kaditi, pa ne samo tobaka; nasploh se mu je popolnoma zmešalo. hvala bogu njegova starša v tem času preprosto nista uspela gledati še nanj ob poplavi pamžev, ki so se, kot je izgledalo, kar kotalili iz oriannine maternice. njegova prva ljubezen je minila in prišle so neštete druge, ki jih je za nekaj nočnih uric častil kot kraljice, a se jih kmalu pridno naveličal. pri dvajsetih je na faksu spoznal očarljivo cornelio, ki ga je umirila in mu omogočila, da je lahko prvič pristno in iskreno ljubil. šest let sta bila neustavljiva zaljubljenca, potem pa se je nekega dne izkazalo, da se je čudovita cornelia zadnjih nekaj mesecev prav spretno fukarila naokrog za njegovim hrbtom. najprej se je počutil, kot da se naokrog njega odvija pristen eyes wide shut, potem pa po kratkem žalovanju preprosto popakiral kufre in na vrat na nos zapustil vso domačo toplino, za katero je vedno verjel, da brez nje enostavno ne more; pa se je izkazalo drugače. dve leti je preživel v parizu na praksi pri enem najmogočnejših podjetij zahodne evrope. ko se je vrnil v domači kraj, je bil očiščen. njegov značaj se je spremenil; kar se dela tiče je obupen deloholik, kar se navezovanja stikov tiče je sicer nekoliko, pa ne kaj dosti izboljšan, kar se ljubimkanja tiče se je precej močno razvil in kar se tiče ljubezni do družine - no ja, tega ne more izpodkopati nič na svetu. v družbi, kjer se dobro počuti, se vedno izkaže tudi njegov italijanski temperament, ljubezen do pripovedovanja najrazličnejših zgodb, hitro blebetanje v italijanščini in tipično spuščanje angleških zlogov, ki so v domačem jeziku težko izgovorljivi. lahko je zabaven kot le kaj in njegov nasmeh je lahko dovolj, da vam razvedri celoten dan; istočasno pa je lahko vaze zaprt in precej neprijeten, ko mu kaj ni po godu. "mojega sina ne boste nikdar razumeli. še jaz ga razumem samo malokdaj. njegova glava je polna zavozlanih misli. pa vendar ni niti koščka teh misli, ki ga ne bi imela rada." - ali vsaj tako orianna.

rosemary - 19 - loads and loads - n/a

Naslov sporočila: Re: lombardi, matteo basilio Sob Okt 13, 2012 12:31 am

woo. welcome on board! vedno smo veseli novih lombardijev. chuckle

opis je potrjen. naslednji korak te pelje sem, da claimaš PB, si priskrbiš streho nad glavo, ip. enjoy!