Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.
the leading lady
the leading gentleman
best friendly connection
best family
best chemistry
honorary member
biggest ego
biggest sweetheart
should be a couple
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.
Število prispevkov : 62 Reputation : 31 Join date : 02/10/2012
Naslov sporočila: when we were beautiful, Čet Okt 04, 2012 3:52 am
Elsie se je počasi razgledala po zabavi, po morju neznanih obrazov in ugotovila da poleg Maddoxa v sobi ne pozna niti ene same osebe. To je do sedaj še nikoli ni zmotilo – ni bila ena izmed tistih sramežljivih ljudi ki se je težko znašla v neznani družbi, ki bi tiho sedela v kotu kot uboga miška brez da bi s kom navezala stik. Ne, veliko bolj verjetno je bilo da je sedela v krogu oboževalcev, popolnoma pijana, verjetno se že dolgo ni več zavedala kaj je govorila, ali pa se je s kom pobližje spoznavala. A danes je bilo vseeno drugače – bila je na študentski zabavi. In tega ni bila vajena. Vse predobro se je zavedala pregovora da je bolje biti velika riba v majhnem ribniku kot pa mala ribica v ogromnem morju, in nekako tako se je počutila zdaj. Tudi če se je zavedala da ji mnogo fantov v sobi pošilja zapeljive poglede ko je sedela na kavču v majhni črni oblekici ki je nekako razkrivala toliko kot je tudi zakrivala, tudi če je vedela da je tu ker pozna gostitelja. Ni točno znala razložiti kaj sta bila z Maddoxom, nekako je bil eden izmed tistih ljudi ki so bili vedno v njenem življenju, na zabavah, v šoli in po njej. Če je bil zraven alkohol je vedela da je bil navadno zraven tudi on, in en večer sta pač pristala v njegovi spalnici. Seksa ni jemala preveč resno – že od trenutka ko je izgubila nedolžnost je na to gledala kot na nek opravek ki jo čaka na poti in ne neko predragoceno darilo ki ga je morala nekomu podariti, in to je bila ena izmed lastnosti ki so bile fantom všeč. Prav tako ni imela nikakršnega namena da bi se s kom vezala. Že dolgo časa nazaj je prešla tisto fazo ko si je želela s fantom pohajati po hodnikih z roko v roki, nositi njegovo nogometno jakno… Zmajala je z glavo in naredila požirek svoje pijače pri tem pa zmajala z glavo. Ne, vsekakor ni bila te vrste dekle.
Mogoče je bila zato zdaj tu, ker sta se zadnje čase vedno več družila, ker sta v tem predvsem uživala in če je bila iskrena ker je bil seks neverjeten. Ni verjela v sorodne duše – oh daleč od tega. A verjela je da se vsake toliko časa najdeta dve osebi katerih hormoni in telesa si pač tako prilegajo da imaš lahko najbolj neverjetno izkušnjo ki se je ne da opisati z besedami. In tako se je znašla v njegovem študentskem stanovanju, tudi če vanj niti malo ni spadala. A dve tabletki ki jih je prej splaknila po grlu z vodko in velika količina le-te ji je pomagala da ji o tem niti malo ni bilo mar. Končno je na sebi le začutila tiste oči ki jih je čakala ves večer – to da sta se večinoma ignorirala je ni motilo, a vse skupaj jo je že malce dolgočasila. Sledila je občutku čez sobo in ga našla kako se naslanja na steno in govori z raznimi ljudmi, kozarec v roki, oči na njej. Z zadovoljnim nasmeškom je le vstala in se mu približala po sobi in vrgla lase čez ramo. »Dobra zabava…« Je rekla z malce nezainteresiranim glasom in privihala nos ko se je ozrla čez popolnoma nabito dnevno sobo. Seveda je bila zabava neverjetna in to je bila le ena od stvari ki si jih pač rekel. Izpraznila je kozarec do konca in čutila kako ji je alkohol že zdavnaj stopil v glavo, zato si je verjetno tudi upala stopiti malce bližje in z roko slediti gumbom na njegovi srajci. »Res pa je da vem kako bi bila še boljša?« Je zamrmrala v glasu ki vsekakor ni pripadal šestnajstletnici, čeprav je velikokrat pozabila da je to bila. Z njim se je počutila nekako starejše, pri tem pa je vsekakor pomagalo da je bila tarča zavisti celotne sobe v tem trenutku, ko so vsa dekleta z strmimi in nesramnimi pogledi strmele vanjo.
this is for the hottest guy ever, maddox, it's 664 words long and elsie's not saying much as she's a bit nervous and i couldn't think of anything tbh.^^
graham james architect
Število prispevkov : 157 Reputation : 89 Join date : 17/09/2012 Kraj : port charles, louisiana
Naslov sporočila: Re: when we were beautiful, Čet Okt 04, 2012 5:18 am
note: this probably sucks. se vidi da imam za sabo 8 ur predavanj. ><
charlotte je bil od njegovega rodnega mayberrya oddaljen ravno toliko, da je lahko štel za povse drug svet. v trenutku, ko je prišel čas za izbiro študija, se je odločil, da se v tem času odseli iz domače vile in preprosto najde svoje stanovanje za nekaj let. prednosti je bilo več kot preveč – nobenega nadzora staršev, nobenih problemov ovitih v podobo čudnih sostanovalcev, nova dobra žimnica, večna svoboda. ter seveda glavni razlog, ki ga je izkoriščal prav v tem trenutku, lahko je prirejal zabave vsak vikend in cel preostanek tedna poskušal ugotoviti, kaj se je na zabavi sploh dogajalo. in s kom je pristal v postelji tokrat. vendar sedaj je elsie sedela na njegovem kavču, obdana s celim kupom drugih obiskovalcev, medtem ko je on stal ob ogromni bovli z neko čudno mešanico pijače. sprva se je tam nahajala sangria, sedaj je nekdo vzel stvar v svoje roke in bovlo zapomnil z vsem žganjem, kar ga je našel. mejo prijetne opitosti je prekoračil že zdavnaj, morda že takrat ko se je svetlolaska prikazala na njegovih vratih s potovalko v roki in oznanila, da bo pri njemu preživela celoten vikend. seveda ni imel nič proti, kljub temu da je štela komajda šestnajstlet. oboževal je preprostost njunega odnosa in sproščenost, ki je vladala med njima. poznal jo je že vse od malih nog, ker se v mayberryu bogati pač družijo z bogatimi, znani z znanimi. bil je tudi precej prepričan, da bi ga njen oče nemudoma vzel za svojega, če bi lahko in da je nekdanji nogometni as tihoma navijal, da bi se njuna zveza, ali karkoli sta že imela, izkazala za nekaj trajnega. vendar se jima prihodnost sedaj še ni podila po glavi, ne sedaj ko je bilo pred njima še celo življenje – v tem sta se strinjala.
uspelo mu je skoraj do vrha napolniti njuna kozarca in še preden bi utegnil priti tudi preko celotne dnevne sobe do nje, ga je že ustavil na poti eden od prijateljev. naslonil se je na steno zavoljo ravnotežja in v rokah obdržal oba kozarca. odgovori prijatelju so bili kratki in odrezani, njegov pogled osredotočen na svetlolasko v kratki črni oblekici, ki je sedaj gledala proti njemu. bili so trenutki, ko je verjel, da se nje, njiju, ne bi mogel nikoli naveličati. in bili so trenutki, ko se je zavedel, da vse skupaj ne bo trajalo prav dolgo. vendar ni nameraval spletati načrtov v naprej in to je dobro vedela, morda jima je prav zato šlo tako dobro. preusmeril je pogled nazaj k prijatelju z namenom, da se ga znebi po najhitrejšem možnem postopku, ko je vstala s kavča in se očitno napotila proti njemu. vso pozornost je sedaj namenil njej, ko je pristopila, druga družba je obenem dojela, da je to njihova iztočnica za odhod in ostala sta sama. ''izvoli,'' je zamrmral predse, ko ji je s skrajno koncentracijo podal kozarec, pri čemer je resnično pazil, da dragocena tekočina ne bi segla preko roba v najmanjšem trzu in se zlila preko. odpil je požirek ali dva pri svojem, toliko da ni obstajalo več pretirane nevarnosti politja. ''ne deluješ ravno navdušena,'' se je rahlo namrščil ob tonu njenega glasu in se z iskreno radovednostjo zazrl vanjo. stvar je bila povsem drugačna od zabav doma, kjer je bilo mesto ravno toliko veliko, da so se vsi srednješolci poznali med seboj. njegove zabave doma so bile sicer glasne in dobre, vendar nič v primerjavi s tem danes in tukaj. ''hm,'' je spravil iz sebe, ko je ugotovil, kam pelje pogovor, in je s pogledom sledil njeni dlani, ki je drsela prek gumbov njegove temne srajice. ''ali ta tvoja ideja vključuje sobo na koncu hodnika in levo?'' je odgovoril in napravil daljši požirek – vsebino kozarca bo moral čimprej izprazniti, ker mu v posteljo gotovo ne bo potreben. spet je nastopil tisti trenutek, ko res ni mogel dojeti, kako je lahko štela zgolj šestnajstlet. ''verjetno bi bilo dobro, da ostanem tukaj še kakšnih petnajst minut kot dober gostitelj in ne izginem kar na lepem. vendar... kaj praviš na predogled?'' se je namuznil, ko so se njegove oči spustile navzdol prek kratke oblekice in gole kože, katero so požirali ducati moških oči v prostoru.
lizzie bradford
Število prispevkov : 62 Reputation : 31 Join date : 02/10/2012
Naslov sporočila: Re: when we were beautiful, Sob Okt 06, 2012 11:13 pm
Kot vedno ko se je znašla v isti sobi z njim je čutila tudi nevidno energijo ki ju je vezala, kot da bi bila okrog celega njenega telesa nevidna roka ki jo je držala in vlekla proti njemu. Ob njem si je upala veliko več kot pri ostalih, verjetno ker je oddajal tisto samozavest ki jo je potem vsrkala tudi sama. »Hvala.« Je tiho zamrmrala in naredila dolg požirek, potem pa se z navidezno ravnodušnostjo ki bi navdušila vse Hollywoodske režiserje pregledala prostor in skomignila z rameni. »Ah saj veš, ko si videl eno zabavo si videl vse.« Elsie je bila pač v tem nesrečnem položaju da se je morala pretvarjati da je veliko bolj kul kot je v resnici bila, da je bilo vse pod njeno častjo in da je že samo dejstvo da je tu velik dosežek, tudi če je vedela da je v tem trenutku tarča ljubosumja celotnega mesta iz kjer sta prihajala, kot tudi cele sobe ki ju je opazovala. Sledila je njegovemu pogledu na svojo dlan ki je še kar sledila njegovim gumbom in čutila mravljince ki so ji spreleteli telo. Oh ja. To je bilo to. »Mmmm…« Je zamrmrala še sama in pokimala ko se je zazrla nazaj v njegove oči. »Vsekakor vključuje sobo na koncu hodnika.« Čutila je znano ščemenje po celem telesu in navidez užaljeno našobila ustnice ob omembi da bosta morala ostati tu še nekaj minut. V tem trenutku si ni želela nič drugega kot da ga potisne ob steno in strga obleko iz telesa. Vedela je da je zdaj tisto v njej prevzelo kontrolo, bilo v voznikovem sedežu in Elsie se je lahko le še naslonila nazaj in uživala v vožnji. »Nikoli te nisem imela za nekoga ki bi toliko dal na dobro oliko. Ampak če vztrajaš.« Je ljubko skomignila z rameni in naredila še en požirek ob njegovih nadaljnih besedah pa je zadovoljno zavzdihnila. Končno. Z roko je segla za njegov vrat in ga sunkovito potegnila k sebi.
Vedela je da ga njena celotna družina obožuje – verjetno je oče potihem kar nekako upal na vse skupaj, vse odkar se je enkrat prikazal na vratih in jo odpeljal na eno izmed zabav. Elsie je vedela da ga bo s tem utišala ko ji je nenehno moril s kom se podi naokrog, in Maddox St. Cloud je bil vsekakor sanjski kandidat za katerekoli starše. Dvomila pa je seveda da bi ravno odobraval če bi ju videl zdaj v strastnem objemu, še posebej ker je bil prepričan da je Elsie na obisku pri Maddoxovi sestri Charlotte. Njene dlani, ki so bile zarite v njegove čudovite lase so se ga še močneje oklele in še tesneje je privila svoje drobno telo k njegovemu. Njeno celo telo so bili sami izpostavljeni živci ki so utripali samo zanj, zanj, zanj. Malce zadihana ga je končno izpustila in si umirjeno popravila lase, potem pa ponovno pobrala kozarec z alkoholom ki ga je prej skoraj slepo odložila na polico. Na dušek ga je izpraznila in mu namenila samozavesten nasmešek. »V tvoji sobi bom ko se boš nehal igrati gostitelja.« Odkorakala je stran in se še zadnjič ustavila ter pogledala čez ramo. »Ne hodi predolgo.« Brez da bi še enkrat pogledala nazaj je odkorakala do vrat sobe, ki jih je prej videla samo enkrat ko je prišla in v njen odložila svoje stvari. Sezula si je čevlje ki so jo tako ali tako ubijali in previdno sedla na posteljo. Nekaj časa se je poigravala z mislijo da bi si celo slekla obleko a se je v zadnjem trenutku premislila in se privzdignila nazaj na noge ter se sprehodila po sobi. Ne da bi hotela brskati po njegovih stvareh, a vseeno je bila malce radovedna. Ustavila se je pred slikami ki jih imel in se z nasmeškom ozrla po znanih obrazih, ko je končno slišala odpiranje vrat za sabo.
graham james architect
Število prispevkov : 157 Reputation : 89 Join date : 17/09/2012 Kraj : port charles, louisiana
Naslov sporočila: Re: when we were beautiful, Tor Okt 09, 2012 4:59 am
pravzaprav ga je njena neprevzetost nekako zabavala. resnično je dvomil, da je nad celotnim dogajanjem tako ravnodušna, kakor se zdi. pri šestnajstih letih se je nahajala na študentski zabavi, obkrožena s kupom mladcev, ki so vsi po vrsti strmeli vanjo in vse predele, ki jih črna obleka ni bila zmožna zakriti. ''prosim,'' je samo zamrmral na njeno nepotrebno zahvala in glavo nagnil rahlo vstran, ko jo je preučeval. pomnil je še vse zabave v srednješolskih letih, ki so minile v litrih in litrih alkohola, da je na koncu vedno pristal v svoji spalnici in spanje potegnil še čez celoten naslednji dan, nesposoben premakniti že samo prst. ''res škoda, da tole ni po tvojem okusu. v mayberryju so verjetno res boljše zabave. sploh med tvojimi vrstniki – cel kup šestnajstletnikov, samo pomisli na kup drog, alkohola in seksa. najboljše zabave, prav res,'' je sodeloval v predstavi in se obenem pri sebi tihoma muzal. zabave v mayberryju so bile omejene na privatne zabave njega in njegovih prijateljev. povečini so jih organizirali on ali pearcovi, medtem ko hockingova dekleta kljub prepoznavnosti niso mogla migniti s prstom, zaradi pretirano zaščitniškega očeta, ki je imel radar za tovrstne težave. zaradi česar ga je večkrat presenečalo, kako je bil lahko tako navdušen nad njem, ki je bil sinonim za vse prepovedano. ''brez problema jih lahko tudi odpneš, ko so ti očitno tako zelo všeč,'' je pokomentiral njeno poigravanje z gumbi njegove srajice in si zaželel, da ne bi bila ravno v centru celotnega dogajanja, temveč nekje na samem. prekleto, še mala shramba za metle bi bila dovolj. ne ravno idealna, a dovolj za hitro potešitev najbolj osnovnih potreb. ''mojo sobo?'' so se njegove obrvi usločile navzgor ob predlogu in pogled je pridobil lesk očitnega odobravanja.
samodejno je naredil korak bližje k njenemu telesu, kakor da bi nemudoma želel zapolniti vso razdaljo, sploh ko so se njene dlani zakopale okrog njegovega tilnika in med temno rjave kodre las. z ustnicami je lahno zdrsel preko njenega čela in ličnice navzdol, ne da bi tvegal konkreten poljub. dovolj je bilo, da se je prilagajala tesno k njemu. za nekaj minut je bilo to dovolj, potem bo nedvomno želel vse in še več, kar sta vedela oba. znala ga je le rahlo dregniti in že je bil pripravljen poiskati prvi kotiček na samem. in še to samo zavoljo ne, če bi bilo bo njegovem, bi ga lahko z vsem dovoljenjem naskočila tudi sredi množice ljudi, ne bi se pritoževal. globoko v grlu je zagodrnjal, ko ga je nenadoma izpustila in jo poskušal sprva še obdržati v bližini, a bila je odločena, da pobegne. ''tease,'' je zamrmral in sklonil pogled navzdol, ko je zmajal z glavo. roke je uperil v bok in jo spremljal, ko se je odzibala stran in se namenila proti njegovi sobi. sam pri sebi si je dal nekaj minut. nekaj minut preden bo zmagala radovednost in izdajalsko telo ter bo zrušil vrata sobe, da bi bil čimprej spet poleg nje. in res je minila minuta ali dve, ki ju je porabil za praznenje kozarca in deljenje nekaj kratkih nasmeškov. nato je plastičen kozarec butnil na prvo površino, ki jo je našel in bil v rekordnem času pred vrati sobe. stopil je v notranjost in takoj zaklenil za seboj. glasba je pronicala skozi stene, a njemu se je zdelo, kakor da ne obstaja. slišal ni niti enega tona. ''nemogoča si,'' se je nasmehnil, ko se je zasukala proti njemu in se s hrbtom naslonil nazaj na vrata, pogled pa ohranil na njej. ''mislim, da si nameravala z mano deliti idejo o popestritvi zabave? predvidevam, da ni vključevala oblačil, tako da res ne vem, kaj še vedno počneš na drugem koncu sobe in zakaj so moji gumbi še vedno zapeti,'' je nadaljeval in pomignil naj pride bližje, čeprav je tudi sama medtem že napravil nekaj korakov proti njej, da bi jo lahko srečal sredi poti. ''hm, sem omenil, da tale obleka v moji glavi povzroča pravo neurje? izgledaš... nadvse mamljivo,'' je zadnji dve besedi samo še zamrmral in s pogledom zaobjel celoten paket pred njim. nemogoče se ji je bilo upreti.
lizzie bradford
Število prispevkov : 62 Reputation : 31 Join date : 02/10/2012
Naslov sporočila: Re: when we were beautiful, Ned Okt 14, 2012 6:46 am
Čutila je tisto znano ščemenje v spodnjem delu trebuha ko se je končno prikazal in njegova popolnost ji je skoraj vzela dih. Kot vedno se je vprašala kaj za vraga počne tu on z njo, le kaj je lahko videl na njej da jo je hotel ob sebi, a običajno je takšna vprašanja hitro potisnila na stran. Pomembno je bilo da sta bila zdaj tu, zdaj skupaj in nikoli si ni delala utvar kaj bo sledilo. Pa saj si tega niti ni želela – ves čas biti z eno osebo? Kako dolgočasno se je to slišalo. Vedela je da se je za njenim hrbtom govorilo marsikaj, a to je še nikoli ni ustavilo da s nebi malce pozabavala. Samo enkrat se živi, si je vedno govorila, in s to mislijo in nasmeškom na obrazu je segla na tilnik in potegnila za trakec ki je držal njeno obleko na njej da je spolzela k njenim gležnjem. »Whoops.« Je dodala z širokim nasmeškom in spustila pogled na svoje popolnoma golo telo. »Očitno sem si danes pozabila obleči spodnje perilo.« Je dodala in rahlo skomignila. »Oh well, saj te ne moti preveč kaj?« Tudi sama je naredila nekaj korakov proti njemu dokler se nista skoraj srečala. Med njima je bilo samo nekaj centimetrov in čutila je vročino ki jo je oddajalo njegovo telo. Roko je počasi vzdignila in se spet poigrala z njegovimi gumbi na srajci in zavzdihnila. »Prav si imel, res so mi všeč,« je zamrmrala in odpela enega za drugim, tako počasi da je ob pamet spravljala še samo sebe potem pa približala obraz njegovemu prsnemu košu in ga na rahlo poljubila. »Še bolj pa mi je všeč kar je pod njimi.« Končno je le potisnila srajco z njega in razprla svoje prste na njegovih prsih in ga potisnila vzvratno dokler nista prispela do njegove postelje in ga ni spravila v sedeč položaj.
Brez da bi počakala na njegovo povabilo ali pa da bi oklevala je sedla nanj tako da ga je zajahala in ga poljubila. S poljubi je sledila vzdolž po njegovi čeljusti, vratu in končno nazaj do prsnega koša. »Si imel to v mislih ko si me povabil sem čez vikend? Aja ne…« Je v smehu dodala in ga malce ugriznila v vrat. »To sem bila jaz.« Dvignila je pogled in mu navihano pomigala z obrvmi. »Čeprav mislim da bova vseeno morala početi tudi kaj drugega. Konec koncev moram imeti nekaj zgodb da jih povem doma kaj vse smo počeli s Charlotte in Damienom.« Njegova mlajša sestra in brat, ki je bil iste starosti kot ona sta bila njena dobra prijatelja kot tudi krinka kjer je bila. »No, mislim, lahko bi mu povedala tudi po resnici, a nisem prepričana kako zelo dobrodošel bi še bil na nogometnih večerih pri nas doma.« Je zamišljeno dodala in našobila ustnice kot da razmišlja potem pa ponovno zarila svoje prste v njegove lase in ga potegnila proti sebi. »Mislim da bi lahko začel malce sodelovati pri celotni stvari Maddie.« Bilo je očitno da je izredno dobre volje oz. izredno pijana in se malce zahihitala. »Mislim, najprej sem te morala spraviti v sobo, potem sleči sebe in zdaj še skoraj tebe, te spraviti na posteljo… Bom za vse sama?« Je nedolžno nadaljevala in ga spet poljubila kot si je vedno želela da bi ga lahko če bi bila dovolj pogumna trezna. A zdaj ji je bilo vseeno za vse – obstajala sta samo onadva, in prav zato je tako oboževala njune skupne trenutke. Bil je njen pobeg, njeno varno zavetje pred svetom kjer je lahko za nekaj kratkih a sladkih trenutkov pozabila kdo je in zakaj je takšna kakršna je. Bila je prepričana da se je dobro zavedal kaj vse je narobe z njo in kako zelo potrebuje pomoč, pa ji tega vseeno ni metal naprej kot vsi ostali, na nek način jo je le za nekaj trenutkov prizemljil in ji omogočil da se je za nekaj trenutkov počutila normalna. Odtrgala se je stran od njegovih ustnic in se nagnila malce nazaj da bi ga lahko pogledala in se mu široko nasmehnila. Zdaj je bil on na potezi.
graham james architect
Število prispevkov : 157 Reputation : 89 Join date : 17/09/2012 Kraj : port charles, louisiana
Naslov sporočila: Re: when we were beautiful, Pon Okt 15, 2012 4:47 am
''sranje,'' je bila prva beseda, ki mu je padla na pamet, ko je opazoval črno blago, katero je kakor v upočasnjenem posnetku drselo z njenega telesa navzdol in rakrivalo vedno večje zaplate nebeško gole kože, dokler ni pristalo na tleh njegove spalnice. napravil je globok vdih in z glavo rahlo butnil nazaj ob vrata v zamolklem trku, ko je zmajal sem in tja, stisnil dlan v pest in jo dvignil pred ustnice. ''resno ne vem, kako lahko na prvi pogled deluješ tako prekleto nedolžno in potem na lepem oznaniš, da nimaš...'' se je počasi nasmehnil v odobravanju in se spraševal, kako je lahko imel takšno srečo, da je naletel ravno na utelešenje moških fantazij. in ves ta čas je sedela v nabito polni dnevni sobi poleg vseh preostalih obiskovalcev zabave, on pa se niti pod razno ni zavedal, da njegovo dekle na sebi nima niti miniaturnih spodnjih hlačk. morala bi mu povedati že prej, znatno hitreje bi se tako spravil v spalnico in ne bi tako dolgo odlašal, v trenutku bi se znašla brez oblačil in tistim trakcem črne obleke nikakor ne bi prizanašal z naglico. ''moti? hm, ne vem. nekako sem se že veselil celotnega dela s slačenjem, a si zdaj vse opravila namesto mene. od zdaj naprej bom pričakoval, da boš to storila vedno,'' je nadaljeval z zavzdihom, ko se je odpravil proti njej in jo potegnil proti sebi v trenutku, ko je bila dovolj blizu. njeno golo telo se je znašlo tesno ob njem, v perfektnem kontrastu z njegovo srajico in temnimi kavbojkami. ''prisežem, da me boš nekega dne povsem uničila,'' je zamrmral, ko je spretno odpenjala gumb za gumbom in z dlanmi drsela prek prsnega koša vedno nižje.
''nekako težko je misliti nate, ne da bi avtomatično pomislil zraven še nato, kako zelo obožujem tvoje ustnice, kožo... telo,'' se je glasil njegov odgovor na razmišljanje o tem njunem skupnem vikendu, katerega sta ovila v krinko skupnega druženja z njegovim bratom in sestro. z dlanjo je z njenih ramen odmaknil pramene svetlih las in s hrbtiščem dlani zdrsel prek sveže razkrite kože, še vedno očaran nad dekletom pred seboj. ''prosim, ne omenjaj zdaj lotte in damiena, ko sva ravno sredi nečesa – če boš potrebovala zgodbice, bova le te napletala zjutraj,'' se je nasmehnil in se sklonil navzdol proti njej, ko je pritisnil rahel poljub na njeno lice. nemudoma je sama prevzela niti v svoje dlani in z ustnicami raziskovala vsak dostopen delec njegovega obraza in trupa. ''če bi tvoj oče izvedel, kako zelo sem pokvaril njegovo hčerko, bi bil že zdavnaj ob glavo ali premoženje. ne vem, kaj bi bilo huje,'' je samo zavzdihnil ob omembi njenega slavnega očeta. najraje bi sedaj prilepil selotejp čez njene ustnice, če bo še naprej stalno omenjala družinske člane, ki so nekako uničevali ta trenutek tudi brez svoje dejanske prisotnosti. vdal se je pod pritiskom njenih dlani in vdano padel nazaj na posteljo. njegove dlani so se oprijele golih bokov, ko je že sedela v njegovem naročju in se z meči oklepala njegovega telesa. vrnil ji je poljub in predvsem užival v njenih. ''ne morem pomagati, če si neverjetno seksi, kadar prevzameš vso pobudo. najraje bi se samo ulegel nazaj in prepustil tebi, da opraviš vse delo – mislim, da ne bi imela nič proti, če bi ti bil prepuščen na milost in nemilost,'' se je namuznil, ko je z ustnicami zdrsel na njen vrat in delček kože rahlo posesal med ustnice, ravno za trenutek predolgo, da je za seboj pustil blag rdeč madež. ''toda, če že vztrajaš...'' je nato spregovoril in z ramen potegnil razpeto majico ter jo vrgel nekam vstran. izpustil je njeno telo iz oprijema in z že vajeno potezo odpel pas črnih kavbojk, medtem ko so se njegove ustnice lačno polastile njenih. roko je ovil prek njenega trupa in jo dvignil iz svojega naročja, toliko da je lahko s prosto dlanjo potegnil kavbojke in boksarice s svojih bokov navzdol, da so obvisele nekje okrog kolen, nato pa jo počasi spustil nazaj nase in ostro potegnil zrak vase ob končnem odrešujočem občutku njenega telesa tesno na njegovem.
lizzie bradford
Število prispevkov : 62 Reputation : 31 Join date : 02/10/2012
Naslov sporočila: Re: when we were beautiful, Ned Okt 28, 2012 12:29 am
V trenutku ko sta se njuni telesi združili ni vedela zakaj se je sploh trudila z alkoholom ko pa je bila to najboljša droga in užitek kar jih je svet poznal. Ni vedela ali je bil on tako zelo dober, ali pa sta bili njuni telesi pač narejeni drug za drugega da jima je skupen seks prinesel takšen užitek, a ko se ga je oklenila in zarila obraz v njegov vrat da bi vdihnila njegovo čudovito aromo je vedela, da na svetu ni nič lepšega. »Oh, Maddox..« Je skoraj blaženo izdihnila in privzdignila pogled da mu je namenila širok nasmešek, v jasnem odobravanju in z rokami obkrožila njegov obraz. Brez da bi naprej govorila ga je močno poljubila in pospešila njun ritem, uživala v dejstvu da je bila tokrat ona zgoraj in v kontroli. »Mislim da… bi morala tole večkrat prakticirati.« Je zasopla vmes in se mu poredno nasmehnila. »Jaz na vrhu, kaj meniš?« Z rokami se je uprla v njegov prsni koš in ga potisnila nazaj da je padel na posteljo in bil končno v ležečem položaju, potem pa za nekaj trenutkov zdrsnila z njegovega telesa in ga poljubila na vrat, po njegovi ključnici do prsnega koša in potem nižje, in še nižje. »Ti samo uživaj.« Mu je zagotovila z nasmeškom dekleta ki je vedela kaj hoče in kako to doseči. Čez nekaj minut je ponovno privzdignila glavo in se obliznila okrog ustnic ko je splezala nazaj nanj in se ga oprijela in srečno zavzdihnila ko sta bila spet eno. Njun tempo je naraščal in vedela je da se bliža vrhunec, to sta storila že dostikrat in v tistem čudovitem trenutku se je njena pamet popolnoma zameglila, videla je samo čudoviti ognjemet ki se je razvil v njenih možganih in potem obnemoglo padla nanj, njuni potni telesi še vedno prepleteni.
Ni vedela koliko časa sta tako ležala, ona še vedno na njem, in skušala nekako umiriti njuno dihanje ki je bilo primerno temu kot da bi pretekla maraton, in Elsie je začela risati majhne vzorčke po njegovem telesu ko se je malce zbrala. »To je bilo pa tako dobro da bi moralo biti že kar prepovedano kaj?« Je zadovoljno zapredla. Všeč ji je bilo da sta bila oba dovolj samozavestna da sta se zavedala kako neverjetno odlična sta bila skupaj, in se drug ob drugem nista potrebovala nekaj pretvarjati in sprenevedati. Spustila je glavo in mu na prsni koš pritisnila poljub potem pa se le spravila v sedeči položaj in z rokami prečesala svoje po-seksu-štrenaste lase. »Hm… mislim da potrebujem prho. Misliš da se moraš vrniti nazaj na zabavo?« Je vprašala in se postavila pokonci in se ležerno pretegnila, ne glede na dejstvo da je bila gola kot dan ko se je rodila. Svojega telesa se ni sramovala, in vedela je da jo je takšno videl že skoraj neštetokrat. Sprehodila se je po sobi in se ustavila pred sliko ki je visela na steni in potrkala po okvirju. »To je bil res super dan.« Na njej je bilo ogromno ljudi na barki, verjetno izpred kakšnega leta nazaj, Elsie se je skrivala nekje v ozadju saj nikoli ni bila ravno navdušenka nad fotografijami. Zakorakala je do vhoda v kopalnico in se z ramo naslonila na podboj vrat in ga z privzdignjenimi obrvmi pogledala. »Mislim, da bi mi bilo bolj všeč če nebi šel nazaj na zabavo.« Je zamrmrala in pomigala z obrvmi ko je pomignila na kopalnico. »Round two?« Brez da bi posebej čakala na njegov odgovor je zakorakala v kopalnico in odprla tuš in začutila gorečo toploto vode že na daleč, kljub temu da je sama še vedno ostala zunaj in dlan pomolila pod curek vode. »Auč.« Je malce zamrmrala saj je bila voda skoraj vrela, jo malce znižala in naredila previden korak v notranjost kabine, in olajšano zamrmrala ko jo je objela toplina vode in malce zmanjšala moč curka potem pa pomolila glavo iz kabine. »Maaaddy, če se boš še dolgo obujal, bom morala začeti brez tebe.« Zasmejala se je sama pri sebi in se vrnila nazaj pod tuš, zaprla oči in z roko slepo začela tipati za šamponom, ki ga je še sekundo nazaj videla na polici.
and yes i know, this totally counts as soft porn. not my fault i ready fifty shades.
graham james architect
Število prispevkov : 157 Reputation : 89 Join date : 17/09/2012 Kraj : port charles, louisiana
Naslov sporočila: Re: when we were beautiful, Čet Nov 08, 2012 8:32 pm
note: summing it up. suuuuuuuuckfest. -.-
ah da. bila je popolna in res je bilo težko verjeti, da je bila od njega mlajša cela tri leta. v sebi je imela preveč energije in življenja, da bi lahko nedvomno trdil, da jih šteje samo šestnajst. sploh sedaj, ko je ležala vrh njega in s konico kazalca risala nevidne vzorce po njegovi koži. ''nekaj takega,'' je zamrmral v odgovor in ji namenil zgolj bled nasmešek. da, verjetno bi tovrsten seks res morali prepovedati in verjetno bi si sam moral prepovedati še marsikaj drugega. na primer njeno družbo. v njeni prisotnosti je tako zlahka pozabil vse ostalo in se osredotočil samo na njo in ognjemete, ki so se krešali v zraku med njima. elsie hocking je bila praktično edina oseba, ki ga je lahko samo z enim pogledom spravila na kolena in pripravljen bi ji bil obljubiti cel svet in več. kar je znalo biti nevarno. sploh zato ker nikomur ni nameraval izrekati obljub, ki jih ni bilo moč izpolniti. tako kot nikoli ni mogel obljubiti, da bo v njej kadarkoli videl, kaj več kot prijateljico iz najstniških dni, s katero je prepogosto zašel med rjuhe in mu je zagotavljala fantastičen seks. ''ne vem, elsie. moja zabava je. dobro bi bilo, da se slej kot prej sprehodim nazaj dol in pazim, da ne razsujejo celotnega stanovanja,'' je spregovoril v odgovor in z dlanjo segel med njene lase, ko jo je potegnil nazaj k sebi za še zadnji poljub. spremljal jo je s pogledom, ko je zdrsnila izpod rjuh in se gola sprehodila do ene izmed sten okičanih s fotografijami. ''ja, ja,'' je zavzdihnil, ko so se vrata zaprla za seboj, in izrekel laž. ni nameraval iti k njej v kopalnico. nameraval je iti nazaj dol in se pretvarjati, da se nista pravkar brez vseh zadržkov podrla sredi zabave.
spravil se je pokonci in nazaj nase navlekel vsa oblačila, ki se na tleh začuda niso pomečkala. temna srajica je bila še vedno brezhibna in ko je imel na sebi še kavbojke, se je odpravil do vrat kopalnice. zgolj toliko da jih je napol odprl in se postavil med podboje. ''šel bom dol, els. ko končaš se obleči in morda bi bilo dobro, da pokličeš katerega od tvojih prijateljev, da te pride iskat. če ne bo nikogar, si pokliči taksi in vzemi denar iz nočne omarice,'' je spregovoril in naredil največjo napako, ko je pogled dvignil iznad tal in se ozrl proti njej. ''ah. očitno me nisi... čakala,'' je spravil iz sebe ob pogledu na njeno mokrog golo telo ovito v vročo paro vode v zraku. ''um,'' je poskusil napraviti še kak protest, vendar je že stopal naprej proti njej in s stopal brcal čevlje. kratek trenutek za tem je že stal poleg nje v tuš kabini in tekoča vroča voda je hitro preplavila njegova oblačila in jih prilepila nanj. njeno roko je umaknil s stekleničke šampona in jo za zapestje napol potegnil k sebi, četudi sta oba skupaj avtomatično stopila nazaj proti zidu. bo sploh kdaj napočil čas, ko ji bo lahko rekel ne? ko mu ne bo totalno zmešala glave? ''dam ti eno minuto, da me spraviš iz oblačil,'' se je nasmehnil, preden je prekril njene ustnice s svojimi in z dlanjo segel za hrbet, da je na slepo zaprl vrata kabine in sta se izgubila sredi parnih meglic.