lois and nolan

Naslov sporočila: Re: lois and nolan Pet Nov 09, 2012 1:59 am

tagged is the georgeous nolan smitten 1

this post is 345 words long and i am listening to roisin murphy for inspiration.
lois looks something like this, since she's portraying the sleeping beauty.

njen kostum se ji je konec koncev zdel izredno ljubek. obleka ji je ostala od neke predstave v charlottu, pa je še sedaj ni vrnila in zdelo se ji je, da se je k njenemu liku popolnoma prilegala. ko se je doma opazovala v ogledalu, še vedno bleda od zdravil, pretiranega poležavanja in prav zares bedne hospitalizacije, ki je preprosto trajala predolgo, si je za nekaj trenutkov zares verjela. ni igrala trnuljčice. bila je trnuljičica. na glavo si je posadila simpatičen venec suhega cvetja, ki je samo dodal k dramatičnosti njenega kostuma in ko je obula preproste bež balerinke, se ji je njen kostum zdel popoln. bila je srečna, da se spet s polno paro vrača k življenju, čeprav ni bila prepričana, kako zelo primerno je, da sveže zbujena iz kome hodi po dogodkih, ki bi morda lahko ob pretiranem strašenju povzročili srčni infarkt. a tu je bil njen heroj, njen princ na belem konju. tako srečna je bila, ker je nolan privolil, da se te neumnosti udeleži z njo; zares, če ga ne bi bilo, bi bil povratek v resnično življenje zanjo mnogo težji. tako se je na avtobusu s celim kupom različnih in precej bolj grozljivih mask od njene pripeljala do železniške postaje, kjer je vse udeležence dogodka čakal prav posebno okrašen vlak s celim kupom vagonov, ki so bili očitno tematsko razdeljeni. ni ji bilo potrebno dolgo oprezati, da ga je zagledala; bil je visok, vzravnan, prav neverjetno privlačen. hitro se je odpravila proti njemu in tudi on jo je precej hitro opazil. "gospod gatsby," ga je prisrčno pozdravila, ko se je ustavila pred njim in se prav navihano hihitala. "izgledaš naravnost fantastično," je nadaljevala in mu izročila svojo dlan, kot bi zahtevala, da poljubi hrbtno stran; zdelo se ji je preprosto prikladno ob priložnosti. "kaj praviš?" se je pozanimala in se zasukala okrog svoje osi, da je krilo zaplapolalo. "zdelo se mi je.. primerno situaciji." znova se je zahihitala, s čimer je najbrž skušala skrivati svojo živčnost; ne, zares ni bila prepričana, če si to želi. če je na to sploh.. pripravljena.

Naslov sporočila: Re: lois and nolan Pet Nov 09, 2012 8:38 pm

note: računalniki v knjižnici so zanič. fact. so pa tisti na filofaxu še slabši.

Iskanje kostumov je bilo vsekakor njegova šibka točka, ali vsaj ena izmed številnih. Medtem ko so se nekateri na noč čarovnic pripravljali že kar nekaj tednov prej, je sam v zadnjem hipu še vedno premleval, v kaj naj se našemi. na koncu je sedel pred televizorjem in zagledal novi reklamni oglas za Gatsbyja z Leonardom DiCaprijem v glavni vlogi, kar je posledično pripeljalo do tega, da je bil sedaj oblečen v nekega tipa iz dvajsetih let prejšnjega stoletja, ki je imel celo goro denarja in neustavljiv šarm. Vsekakor precej daleč od resničnega življenja, kjer je opravljal bedno delo policista v majhnem mestu in mu ženske torej niso kar padale pred noge. Zakaj točno je Lois pristala na njegovo povabilo, ni prav dobro vedel. Morda iz hvaležnosti, ker ji je po nesreči stal ob strani. Morda bi bilo drugače, če bi vedela, da je bil on tisti, ki jo je potegnil iz stotalkane pločevine in ji rešil življenje – verjetno bi mu bila samo še bolj hvaležna in bi se ji izogibal. Hvaležnost je bila nenazadnje dvorezen meč. S pogledom je prečesal železniški peron in končno zagledal temne dolge lase ovenčane s suhim cvetjem. Njeno telo je bilo odeto v dolgo obleko pastelnih odtenkov in ko se je obrnila proti njemu, mu je padlo na pamet, kaj predstavlja – speča lepotica, vsekakor nadvse primeren kostum. Z dlanjo je dvignil klobuk z glave in ga posadil nazaj gor ob pozdravu. ''Trnuljčica,'' se je nasmehnil in s pogledom zdrsel navzdol, zraven pa z odobravanjem prikimal. ''Hvala. Imel sem resne težave z izbiranjem. Na koncu sem se odločal med Gatsbyjem in Tweetyjem. Mislim, da mi dvajseta pristojijo bolje kot rumeno perje,'' se je namuznil in ujel njeno dlan, ko se je zavrtela naokrog, da je morala smukniti pod njegovo dvignjeno desnico. ''Speča lepotica... da. Nadvse ti ustreza. Greva kar gor?'' je pomignil proti vlaku in jo že lahno potegnil s seboj naprej, ena dlan ujeta v njegovi, medtem ko je njegova druga počivala na spodnjem delu hrbta. Ob njej se je počutil tako prekleto zaščitniško. Vse od tiste noči, vse odkar se je prebudila in ga pogledala v upanju, da je on oseba, ki jo je rešila. Zakaj? Da bi se zahvalila? Vsekakor je reševalni podvig ohranil zase kot skrivnost. Nikomur ni želel predstavljati heroja, razočaranje bi bilo preveliko.

Naslov sporočila: Re: lois and nolan Pet Nov 09, 2012 10:06 pm

tagged is the georgeous nolan smitten 1

this post is 473 words long and i am listening to nouvelle vague for inspiration.
lois looks something like this, since she's portraying the sleeping beauty.

tudi sama je videla napovednik za prihajajoči film, ki mu je nolan zasegel glavno vlogo in morala si je priznati, da bi nolana v tem filmu videla veliko raje, kot katerikoli znani obraz. ni vedela, zakaj je čutila tolikšno naklonjenost do njega, a nekaj je že moralo biti v njem, če se je odločil, da bo za popolno neznanko poskrbel tudi po tem, ko se je zbudila iz svojega spanca. bilo je precej.. poetično. zahihitala se je ob misli nanj, oblečenega v velik in puhast kostum, ki naj bi karikiral enega izmed legendarnih risanih junakov. "mislim, da sem prejle videla enega," je dejala v hehetu, ko se je spomnila na masko, v katero je skoraj trčila, ko je zapuščala svoj blok. ker se je držal tako kislo, ji sprva ni bilo jasno, ali je zares maskiran za noč čarovnic, ali pa je samo kak besen protestnik na poti do najbližje piščančje farme. "zato sva tukaj," je pokimala in mu dovolila, da jo je popeljal do enega izmed zatemnjenih vagonov. pogumno je stopila po stopnicah do odprtih vrat in stopila skoznje, med tem pa se kljub temu držala izredno blizu nolana. bila je precej strahopetna, ko je šlo za nepričakovana presenečenja; pa četudi je ta presenečenja pričakovala, so jo večkrat iznenadila. v vagonu je bila medla, sivkasta svetloba, in hitro ji je postalo jasno, zakaj so bila okna od zunaj tako temna; bila so obložena z nekim težkim črnim vlakom, ki je zakrivalo pogled navzven in delalo notranjost samo nekoliko bolj grozljivo. naredila je nekaj korakov po prostoru, kjer je kar mrgolelo pajčevin z ogromnimi pajki in iz svoje poti je odmikala eno za drugo, da bi lahko nadaljevala svojo pot proti sredini vagona - spomnila se je namreč, da so včasih na tej vožnji v vsakem vagonu nekje pripravili mizico z okusnimi bloody mary-ji, ki so izgledali tako krvavo, da se je včasih spraševala, če morda pije pravo človeško tekočino. "tole je precej grozljivo," je tiho dejala. glasovi od zunaj so se nenadoma zdeli popolnoma izolirani, v vagonu pa je vladala prav strašljiva tišina. odgrnila je še eno izmed velikih pajčevin, ob čemer je prednjo priletelo okostje človeške velikosti z nožem v roki in s prav grozljivim nasmeškom. nekje ob strani je iz zvočnikov udaril psihopatski smeh in vse to jo je v tistem trenutku dovolj prestrašilo, da je sunkovito odskočila in se oprijela nolanove roke kot svoje rešilne bilke. seveda ji je že v naslednjem trenutku postalo jasno, kako izredno neumno je morala izpasti, zato se je samo zahihitala in zamrmrala: "oprosti, strahopetnica sem." njena dlan je po njegovi roki zdrsela do njegove dlani in se ujela vanjo, da sta bila zdaj kot očka in hčerka, ki se sprehajata po grozljivem vlaku. proseče ga je pogledala, da bi ji povedal, če je to dovoljeno, ali pa je morda v njunem prijateljstvu preskočila mejo.

Naslov sporočila: Re: lois and nolan Čet Nov 15, 2012 4:05 am

''Whoah, veš, da je svet v nevarnosti, ko po svetu hodijo ogromni rumeni piščanci,'' se je odkrito zasmejal ob njenem odgovoru. Varneje se je počutil oblečen v Gatsbyja, kot če bi naokrog hodil kot kup perja – izgledal bi bedasto in neumno, zdaj je izgledal samo staromodno. ''Noč čarovnic ni ravno moj najljubši praznik – pravzaprav imam precej sovražno-odklonilen odnos do vseh praznikov. Kar ni nič čudnega, glede na to, da ljudje vsakega napihnejo do neverjetnih razsežnosti,'' je zavzdihnil, ker ni mogel iz svoje običajne nergaške kože, četudi se je v njeni družbi poskušal zadržati, da ni izpadel kot osemdesetletnik, ki ima vsega že čez glavo – resnica ni bila tako zelo daleč. Stopil je za njo v temen vagon in se pričel nemudoma v zanimanju ozirati naokrog, ko so se njegove oči poskušale navaditi na temne obrise. ''Kaj naj bi sploh tole bilo?'' je naglas izrazil svojo radovednost v poskusu določitve teme njunega izbranega vagona. Stopil je korak naprej in tako očitno sprožil dogajanje okrog njiju, saj se je proti njima iz stene vdrla lutka okostnjaka in začela se je zvočna spremljava. Povsem podzavestno je zamrznil na mestu, takšne spodrsljaje je moral pričakovati. Vse od njegove vrnitve iz Afganistana se je poskušal navaditi na to, da vsak pok ne pomeni strela ali razletele mine. Občasno se je na to še vedno opominjal. ''Imam občutek, da nisi ravno ljubiteljica presenečenj?'' je končno spregovoril z mrkim izrazom na obrazu, ki se je razblinil, ko je topli občutek na njegovi roki definiral kot njeno dlan, ki se ga je vztrajno oklepala v krču. ''Glede na to, da bo to dolga vožnja in bova imela na voljo dovolj časa za raziskovanje vseh vagonov... kaj praviš, če najdeva enega dokaj normalnega in se tam ugnezdiva?'' je previdno predlagal in samo prikimal ob neizrečenem vprašanju. Lahko se oklepa njegove dlani, njega. Seveda se lahko. ''Razen, če imaš nek poseben fetiš na okostnjake, ki skačejo nate iz svojih skrivališč z nožem v roki?'' je dodal in s prstom rahlo dregnil lutko, ki se je nagibala proti njima in v roki držala plastično bodalo iz trgovine s pustnimi pripomočki.

Naslov sporočila: Re: lois and nolan Pet Nov 16, 2012 7:16 am

tagged is the georgeous nolan smitten 1

this post is 369 words long and i am listening to i blame coco for inspiration.
lois looks something like this, since she's portraying the sleeping beauty.

"ne zares," je prikimala, ko se je pozanimal, če ima zares odklonilen odnos do takihle presenečenj, ki lahko človeka noro iznenadijo. ne, zares je bila precejšnja strahopetnica in tudi, ko je vedela, kaj naj pričakuje, se ni znala zares zadržati pred nenadzorovanim trzanjem ali prestrašenim zavzdihovanjem. "odlična ideja," je prikimala in opazovala njegov prst, ki se je skorajda z nekakšnim gnusom dotaknil tiste lutke, ki ju je očitno še malo prej želela ubiti. narahlo ga je cuknila za roko in spremenila smer, tako, da sta se pomaknila nazaj, proti prehodu iz enega vagona v drugega. vrata so bila sicer zatemnjena, a upala je, da bosta imela večjo srečo kot prej. pritisnila je na gumb, ki je povzročil avtomatsko odpiranje in pred njima se je prikazal precej normalno razsvetljen vagon z ruskim bifejem. stvari so sicer na daleč izgledale precej nenavadno, saj je šlo očitno za posebno ponudbo, primerno noči čarovnic, a pijače, ki so se nahajale na drugi strani, so izgledale nadvse slastno. "tole izgleda veliko manj.. utrujajoče," se je namuznila in izpustila njegovo hladno dlan. smešno se ji je zdelo, da se je navezala nanj, navsezadnje ni bil ravno najbolj tipičen profil njenega prijatelja - in vendarle je njegovo dlan izpustila s težkim srcem. "veš, da sem danes prvič zares zunaj, odkar.." je mimogrede navrgla in previdno zajela sapo, ob čemer se je želela nekoliko strezniti. še zdaj ji je bilo precej težko govoriti o tem. naredila je nekaj lahnih korakov proti mizi s ponujenimi pijačami, s prsti roke zdrsela po gladkem lesu, nato pa se s širokim nasmeškom zasukala proti njemu. "saj veš, da si moj junak, kajne?" se je pozanimala, čeprav je tistega pravega junaka še vedno iskala. nolan pa je bil zaenkrat odličen približek. "brez tebe bi bilo vse veliko težje." že sama misel na to je bila težka; toliko ljudi je pozabila in tako malokoga je imela. nolana pa se je spomnila izpred kupa let, ko nista zares govorila. samo preprosto.. ujela sta se, ker sta vedela, da oba razmišljata enako. srečanja samega se je spomnila bolj slabo - njegovega obraza pa dovolj dobro. med prste je ujela pecelj kozarca z rdečim vinom in ga privzdignila v znak zdravljice. "vesela sem, da si tukaj zame."

Naslov sporočila: Re: lois and nolan Pet Nov 16, 2012 6:07 pm

Brez nadaljnega obotavljanja se je obrnil za njo in ji sledil vse do izhoda iz vagona. resnici na ljubo je imel v svoji omari preveč okostnjakov, da bi se ukvarjal še z umetnimi. Samega sebe je znal prepričati, da tisto umetno truplo ni bilo resnično in je bilo zgolj oblika izprijene človeške zabave, a nekje v ozadju se je zganila ostra bolečina. Vrata so se razprla pred njima in znašla sta se v enem izmed 'običajnih' vagonov, kjer ni bilo pretiranih presenečenj. ''Od nesreče,'' je prikimal, ko je sam dopolnil njen zamolk. Bil je ob njeni strani skorajda vse od trenutka, ko je odprla oči. In nikoli ne bo pozabil, kako je v njenih očeh vedno znova vzklilo upanje, ko je skozi vrata stopil kakšen moški obraz in je v njem poskušala prepoznati svojega rešitelja. Smešno. Bil je ob njeni strani ves čas in vendar mu je iz prve verjela, da to ni on. ''Postalo bo lažje. Na začetku je vedno rahlo strašljivo. Človek ne ve, kaj naj pričakuje... nekako je podobno popolni izolaciji. Vajen si določenih stvari, jih pričakuješ, nato pa se izkaže, da se je vse spremenilo in primoran si se prilagoditi,'' je poskusil pojasniti karseda dobro. Verjetno se je počutila precej podobno kakor on ob vrnitvi iz Afganistana. ''Še hodiš k psihologu?'' je navrgel vprašanje mimogrede, ker je vedel, da so jo nekaj časa obravnavali zaradi post-travmatskega stresa. ''Lois...'' je nato zagodrnjal njeno ime in umaknil pogled ob njenem nasmešku. ''Nisem...'' je poskusil še enkrat, a je že k njemu tiščala kozarec, da ga je sprejel in trknil ob njenega. ''Našli ga bomo. Pravega junaka. Mora biti precej neverjeten človek, da rešuje neznanke in nato niti ne pobere zaslug,'' je nadaljeval v neke vrste brezbarvnem tonu, ko je izrekal laž za lažjo, vedno znova. Počutil se je naravnost svinjsko, ker ji je lagal dan za dnem, a nikomur ne bo koristilo, če bo izvedela resnico. ''Hm. Se slučajno nameravava napiti, da proslaviva tvojo vrnitev med žive ali...?'' se je kot bi trenil odločil za preobrat teme in dogajanja, ko je izpil vsebino svojega kozarca do dna. ''Morda bi ti nekaj tovrstne sprostitve prišlo prav?'' je še predlagal in že pomignil točaju, da bosta naročila nekaj močnejšega od šampanjca.

Naslov sporočila: Re: lois and nolan Tor Nov 20, 2012 6:37 am

tagged is the georgeous nolan smitten 1

this post is 361 words long and i am listening to robbie williams for inspiration.
lois looks something like this, since she's portraying the sleeping beauty.

kislo se mu je nasmehnila, ko ji je povedal, kako se bodo stvari obrnile na boljše, čeprav si je pri sebi celo zelo očitno mislila, da temu ne bo tako. razlog je bil predvsem ta, da se je iskreno bala, da se njeni spomini nikdar ne bodo povrnili. da nikoli ne bo izvedela, kaj se je dogajalo v času, ki se je zdel kot dolga odsotnost od življenja samega. "enkrat na teden," je prikimala s taistim nasmeškom. ni ji bilo všeč, da je morala to početi, a verjela je, da gre terapija v njeno dobro. sicer nikdar ni bila pretirano sproščena, ko je bilo potrebno najbolj intimna občutja servirati neznancem na pladnju, a skozi čas se je navadila, da je psihologa pričela vsaj prenašati, in ko se je to zgodilo, so tudi njuna srečanja postala veliko manj mučna. ona je manj gobcala, on jo je psihiater izpraševal, on pa je postajal manj topel in bolj iskren. zares, seanse so postajale veliko vzdržljivejše. tako, kot je tudi sam rekel. "in tačas ostajaš moj junak ti," je pripomnila in se mu na široko nasmejala. oh, da, rada ga je imela, veliko več ji je pomenil, kot bi bilo pričakovati; on je bil tako resnoben, ona tako navihana, ko je bila le pri volji, in vendar ga je vzljubila z vsem srcem. "odlična ideja," je prikimala in še sama nagnila kozarec, v katerem, roko na srce, ni bilo ravno veliko šampanjca; tako je bilo vedno z zaston pijačo. bilo je je malo in zares ni bila pretirano okusna. "veš, na vlaku se počutim veliko varneje kot na katerikoli drugi obliki transporta" se je zadržano namuznila in segla po enem izmed kozarcev, ki jih je natakar postavil pred njiju. "mislim, vsakič, ko sem na cesti, me je strah, da bo iz ovinka pripeljal kak huligan.. in letala so tako skrajno neprijetna, če ne maraš višine. na vlaku pa komaj čutiš, da se premikaš." strah pred vožnjo je nekako soupadal z njeno nesrečo, a tukaj se je počutila izredno prijetno; sploh zato, ker je imela ob sebi svojega - neke vrste - rešitelja. in ker se ji ni zdelo mogoče, da bi se tukaj karkoli zgodilo.

Naslov sporočila: Re: lois and nolan Tor Nov 20, 2012 7:42 am

Ob njeni pritrditvi je še sam poznavalsko prikimal. Terapije pri psihologu so mu bile več kot dobro znane in vsekakor niso bile njegov najljubši dan v mesecu. Niti pred časom v marinskih vrstah ni rad govoril o dogajanju znotraj njega – o vseh čustvih, ki so se vrtinčili skozenj, o občutkih in o bolečih spominih. Z vsem se je znal soočiti sam, četudi je izgledalo, da se soočenju izogiba. Ne, samo raje je premleval v sebi kot naglas z nekim tipom z bleščečo diplomo in strašljivim pogledom. ''Ali govoriš? Na terapiji – govoriš o tem, kar je bilo?'' je previdno zastavil novo vprašanje in se obtem ozrl naokrog po novem vagonu, kjer je bil poleg njiju trenutno zgolj en drug par. ''Vem, da tole ni najbolj primeren kraj za takšen pogovor. Samo hočem, da veš, da vem kako je. Ko prideš nazaj v neko tujo realnost in se moraš soočiti z vsemi temi stvarmi, ki so ti povsem neznane,'' je nadaljeval s tišanim glasom, kakor da bi pogovor prav zares skušal na vse pretege obvarovati pred ljudmi, ki teme niso poznali. Ki niso mogli preprosto stopiti v njune čevlje in razumeti, zakaj se včasih borita proti celemu svetu, zakaj se včasih zapirata vase. ''Ti se bojiš avtomobilov, jaz se bojim glasnih pokov, svet gre naprej,'' se je nato pazljivo odkašljal ob filozofiji, katero se je trudil privzeti tudi sam. Občasno mu je flegmatičnost celo uspevala. Občasno je brezbrižnost vzela kakšen spomin s seboj v temo in mu olajšala noč. ''Ne... Lois, ne kliči me tako. Res sem daleč od junaka,'' je nemudoma odkimal in skorajda bi prekril njene ustnice z dlanjo, kakor da bi izrekla nekaj nepopisno groznega. Preziral je to besedo iz dna srca, bila je neverjetno popačeno. ''Mene spravlja ob živce. Tako utesnjeno se počutim in še vse je zatemnjeno, da nimaš pojma, kaj se dogaja tam zunaj. Kot da bi bil občutek varnosti samo neka farsa,'' se je zdaj ozrl znova po temnem vagonu, nato pa kozarec podržal ob njenem in rahlo trknil ob njenega ob zdravici: ''Nazdraviva na svetlo prihodnost?''

» anderson, lois madeline
» lucrezia & lois [vinsetta garage]
» damien and lois [mayberry hospital]
» jewell, nolan samuel
» nolan & sarina [house no. 12]

lois and nolan

lois and nolan

Similar topics

Similar topics