 james pearce
Število prispevkov : 21
Reputation : 5
Join date : 19/09/2012
Kraj : mayberry, nc
 |  Naslov sporočila: jogging track, Pon Okt 01, 2012 3:33 am | |
| |
|
 kit marshall
Število prispevkov : 74
Reputation : 24
Join date : 06/10/2012
| | Naslov sporočila: Re: jogging track, Pon Feb 11, 2013 8:15 pm | |
| SIERRA! 
i'm sorry for late. this is totally lame, really. :3
sovražil je tek. vsak napor v njegovem telesu in vsaka boleča mišica ga je opominjala na to, da se ne bi smel spuščati v šport, a sam sebe je prepričal v nekaj nemogočega. nase je navlekel toplo zimsko trenirko in nove tekaške čevlje znamke nike, za katere je odštel skoraj osemdeset dolarjev. v ušesa je vtaknil slušalke starega mp3 predvajalnika in se iz majhnega stanovanja odpravil v park, kjer so se ponavadi zbirali vsi tekači. ni vedel kako dolgo in koliko bo lahko pretekel a tja je odšel predvsem z namenom da se nekoliko razgiba - kljub temu, da je vedel da se bo po dobrih nekaj metrih zakotalil na tla in jokal od bolečine v prsih. nikoli ni bi pretirano dober športnik in tudi pri nogometnih tekmah je vedno zgolj grel klop in ostalim so tekmecem nosil naokoli pijačo. v resnici ga to nikoli ni motilo, kajti bolj kot za šport se je zanimal za modo, risanje in oblikovanje.
tekel je kakih petnajst minut dokler se ni prvič ustavil in globoko zajel hladen zrak. le ta mu je pronical skozi sapnik vse do pljuč, da je glasno zakašljal in se z rokami oprijel prsnega koša. bil je precej trmaste vrste človek in ni si dovolil da bi kar tako odnehal, čeprav mu je glas globoko v sebi govoril naj se preda. s počasnim tempom je nadaljeval vse do visokega bukovega drevesa, kjer se je na koncu vendarle zvalil na tla in naredil nekaj požirkov vode, ki jo je vlačil s sabo. prekleto, zakaj točno se je pravzaprav spravil teč ni vedel, a v tistem trenutku je bilo sproščujoče in prijetno. njegovo dihanje je bilo vse tišje tako da je lahko slišal neznane korake, ki so se mu približevali. precej nerodno je vstal in se s celim telesom obrnil proti neznancu. "um, hej?" je presenečno izdavil in opazoval rjavolasko, katere oči so ga spominjale na njegovo mamo. pa saj to ni bilo mogoče. ko je že mislil, da se je lahko dokončno poslovil od svoje širše družine, se je sredi majhnega mayberrya prikazala sierra. svet je bil res majhen. "sier? kaj pa ti tukaj?" še vedno nekoliko zadihan se ji je počasi približal in si pri tem z rokavom obrisal pot, ki mu je drsel preko čela. še vedno presenečen nad lepotico, ki je stala pred njim, se ji je široko nasmehnil in jo kot kak medved potegnil v svoj objem, pri tem pa pazil d zdrobil njenih kosti. "ti in to v mayberryu? kaj ne živiš več v kolumbiji?" se je pozanimal nato pa ji dal nekaj prostora in časa, da je vendarle prišla do besede. |
|
