jordan & noah [flat no. 92]

Naslov sporočila: jordan & noah [flat no. 92] Sob Nov 17, 2012 8:00 am

tagged is his one and only jordan smitten 3

nase je spravil jakno in že je bil na poti ven iz svojega stanovanja proti predelu mesta, kjer je imel že dogovorjen sestanek za ogled stanovanja. točno na kateri točki svojega življenja se je odločil v te vode ni vedel, preprosto se je samo zgodilo, ko neke druge izbire ni imel medtem, ko je svoje življenje moral urediti in postaviti na pravi tir. odkar je odšel iz kraja v katerem se je nahajal sedaj je samo skakal od enega dela do drugega bolj kot ne v boju za kruh in je vse temeljilo le na reku s trebuhom za kruhom in neke trdne stalnice ni imel. sedaj pa ga je pot ponovno pripeljala sem bolj kot ne zaradi chloe in na njeno možno sovraštvo in prezir se je spomnil, ko je ura že odbila polnoč in druge izbire ni imel kot da sprejme lastno nepremišljenost in zagnanost, kar je samo dokazovalo to, da je določena čustva do temnolaske še vedno imel in bilo mu je po eni strani žal, da je moral tako grdo odreagirati in ravnati z njo tik pred poroko, po drugi strani pa je del njega bil vesel, da je ni pahnil v nek del njenega življenja katerega bi obžalovala še bolj kot to, da ga je kadarkoli sploh ljubila- oziroma je vsaj predvideval, da je bilo tako, navsezadnje ni mogel pričakovati veselja in sreče, njene misli pa so morale biti osredotočene na to, da jo je prevaral in da se z njo ni hotel poročiti po tem večeru. ne pa to, da je padel v neko slabo družbo, razočaral celotno paleto ljudi in ni potrebovala človeka ob sebi, ki bi jemal kokain in ga preprodajal njej pa govoril in lagal, da je to pošten denar. preprosto ni smel biti tako sebičen in je moral misliti na njo in na njeno dobrino, ki je sam ni mogel dati- ne njej in ne sebi.
sedel je v avto in se ob mirni glasbi peljal s svojega konca, na konec, kjer je imel sestanek s potencialnim kupcem. skratka spet bo moral nakladati o tem kako zelo super je in kako zelo je cena primerna in kako zelo je to stanovanje popolno za njegove ali njene želje, zgolj po priimku namreč ni mogel vedeti celotne podobe osebe s proti kateri se je sedaj peljal, in to mu niti malo ni dišalo. dobro saj ni bila grozna služba, prinašala je denar, toda bila je monotona in dolgočasna in polna le nekega hinavskega smejanja in prepričevanja ljudi, da bi porabili še več svojega denarja na sicer precej preprosti zgradbi ali stanovanju. a to je moralo biti njegovo vodilo in počasi je postal imun na to, ker druge izbire ni imel in so mu besede sedaj tekle z jezika kot navite. zavil je v pravo ulico in zavzel prazno mesto, izstopil in s kupom papirjem se napotil počasi proti pravi številki stanovanja v upanju, da bo prvi tam- ne samo, da bi se spodobilo, ampak bi lahko pred prihodom kupca preveri samo stanovanje in kaj dejansko prodaja. ko se kljuka pod njegovo silo ni vdrla se je le drobno nasmehnil in s ključem segel v ključavnico, ter vstopil v prostor . bilo je urejeno in vse na svojem mestu, zato je le sedel na barsko stolček ob kuhinji in gledal proti vratom v upanju, da se bo kakšna neznana podoba končno pojavila in bo lahko čim prej to opravil, vse pa je bilo odvisno od karakterja druge osebe in kako zelo zvedava in natančna je bila. pobrskal je med papirji, da bi se seznanil še enkrat s priimkom in si ga vneto ponavljal v glavi, dokler se ni neko svetlolaso in postavno bitje pojavilo pred njim.
dvignil se je in z roko že stopal proti njej. » gospa..gospodična grant, kajne ? « ji je neprepričano segel v roko in se šarmantno nasmehnil, da ni dobil neke zvedave starke ali tečnega gospoda. » noah ward, me veseli, «se je še sam predstavil in s pogledom nakazal na sam prostor, češ čudovito je, kajne ? » začneva z ogledom ? « je povprašal ter pogled spet ustavil na njej.

Naslov sporočila: Re: jordan & noah [flat no. 92] Sob Nov 17, 2012 9:40 am

sorry for the awkwardness, first posts are a bitch (:

Vse skupaj je bilo tako zelo nepremišljeno ko je hodila proti naslovi nakracanemu na kosu papirja, da si ni mogla pomagati da se nebi prešerno smejala na vsa usta. Vedno je bila spontan tip človeka – to je bilo v njeni službi že skoraj nekaj potrebnega, ko je tako iz danes na jutri dobila klic, ki jo je privzdignil iz normalnega življenja ki ga je vodila in na vrat na nos je morala spakirati kovčke ter se odpraviti novim dogodivščinam nasproti. Ko je bila mlajša se ji je zdelo nekaj čudovitega da živi tako cigansko življenje, da se nikoli ne ustavi in nenehno srečuje nove ljudi – a v vsej tej svoji naglici da živi razburljivo življenje se nikoli ni vprašala kaj se bo z njo zgodilo ko se enkrat končno za hip ustavi in bodo vsi njeni problemi in težave pritekli za njo in se zabili vanjo kot kamnit zid. In zdaj je bila tu, v Mayberryju, mestu ki ji je bil popolnoma tuj a vseeno je bilo na njem nekaj domačega. Zadnjih par noči je prespala na Nolanovem kavču a vseeno je bila mnenja da bi bilo pametno da si najde nekaj svojega. Že sama misel na to da si bo ona, Jordan Grant našla svoje stanovanje, in v nekem malem mestecu… Zmajala je z glavo ob sami misli na to potem pa malce pospešila korak ob pogledu na uro. Seveda so bili vsi v njenem življenju naravnost navdušeni nad samo idejo da bi se ustalila, in bolj ko je Jordan o tem razmišljala, bolj je bila navdušena. Seveda bi bilo odlično imeti prostor ki bi bil samo njen, kamor bi se lahko vračala. Poleg tega pa ji je prostor v trenutku prirasel k srcu in takoj se je tu počutila kot doma, tu je bil še Nolan in seveda… on. Rahla rdečica, ki bi lahko bil skoraj njen zaščitni znak je že preletela njena lica ko je samo pomislila na osebo na drugem koncu pogovorov ki jih je imela skoraj vsak večer zadnje leto. Bilo je tako… klišejsko, da je spoznala nekoga na internetu. A ni si mogla pomagati da se nebi vsake toliko časa spomnila na njune pogovore, si v kriznih trenutkih ponavljala njegove nasvete in komaj čakala da dobi internet in mu lahko pove vse o svojih dogodivščinah. Seveda pojma ni imela kako mu je ime, kaj šele kako je videti. A vseeno je imela občutek kot da ga dobro pozna, vedela je vse kar je bilo pomembnega – da je bil neverjetno čudovit in prijazen, da jo je spravljal v smeh in da se je počutila neverjetno ko se je pogovarjala z njim. No, potem pa je bila tu še tista majhna podrobnost da je bil doma v Mayberryju. Ni še imela poguma da bi mu priznala da je bila tudi ona tu, a ko si je našla stanovanje – kar je upala da bo storila danes, je imela ves namen da mu to pove. Končno je le našla prav naslov in se olajšano povzpela po stopnicah in se znašla v očarljivem prostoru z oči v oči rjavolasca. »Oh, ja. Jordan prosim.« Je zamomljala in mu segla v roko potem pa se malce odkašljala. Za novinarko je imela presenetljivo obupne težave z prvim stikom in svoje roke je zatlačila v žepe svojih kavbojk. »Ja prosim.« Nemo mu je sledila kot majhen otrok in se nekje v dnevni sobi zavedala da je bila verjetno videti kot najstnica ki so jo sem zvlekli starši proti njeni volji in se le malce vzravnala in se celo pripravila do nasmeška. Z očmi se je sprehodila po barvitih stenah stanovanja in po skrbno izbranem pohištvu, ter se z roko sprehodila po kavču, dokler ni prišla do kuhinje. Nikoli še ni videla prostora z toliko naravne svetlobe in očarano se je nasmehnila. »Uau…« Obrnila se je nazaj proti njemu, ogromen nasmešek še vedno prilepljen na njenem obrazu. »Sem že očarana. Koliko sob pa ima?« Se je zvedavo vprašala in se zazrla vanj, z vprašanjem ki se ji je zdelo primerno za nekoga ki kupuje stanovanje, tudi če o vsem skupaj ni imela pojma.

Naslov sporočila: Re: jordan & noah [flat no. 92] Ned Nov 18, 2012 3:58 am

tagged is his one and only jordan smitten 3

» torej jordan, « se je popravil na njeno željo ter ob tem narisal prešeren nasmešek na svoje ustnice. resnično mu je bilo v veselje opaziti, da mladenka pred njim ni bila ravno primerek domačinke in ji je v očeh pisalo, da nujno potrebuje stanovanje in to v katerem se je sedaj nahajala je bilo še edino primerno in na voljo, ter seveda v soseski, kjer bi lahko spoznala nekaj novih ljudi in se ujela v življenje majhnega mesteca v veliki ameriki. zato njegov občutek ni bil napačen, ko je trdil, da z njo ne bo težko poslovati- ni delovala kot trd oreh, ampak prej kot nekdo, ki nujno potrebuje stanovanje. smešno koliko tega si lahko dejansko prepoznal preko obrazov, sploh odkar je sam opravljal delo je to zmožnost obvladal do potankosti in je takoj vedel ali je ljudem stanovanje res všeč ali ne in kdaj mora preprosto prenehati z nakladanjem in jih poslati v kakšno drugo. mogoče je s tem prihranil sebi na času in njim na denarju, je pa bilo lepo videti kako zelo lahka je bila dejanska psihologija obraza in kako zelo predvidljiva bitja so, smo ljudje. namignil ji je naj mu sledi in v vsakem prostoru ji je dal minutko, da jo je sam dizajn posrkal vase predno bi sam začel z nakladanjem in naštevanjem vse stvari in storitev, ki jih dobi v plusu in kako zelo malo bo dejansko plačala. njen obraz pa je kazal navdušenost in očaranost, torej je bil v veliki prednosti in preprosto se je moral rahlo nasmehniti in v strinjanju z njo prikimati, kajti navsezadnje se ni motila, stanovanje je bilo res videti odlično celo v meri njegovega okusa. bilo je preprosto, a ljubko in bilo je tradicionalno, a hkrati moderno. preprost vse kar bi si mlada dama lahko želela. » poleg vseh osnovnih prostorov ima še dve sobi. ena bo pripadala tebi, druga pa možnemu potencialnemu kandidatu za cimra ali cimro, « ji je odgovoril na vprašanje in ji z roko pomahal naj stopi še malo za njim, da ji dejansko pokaže prostore o katerih je govoril. » tole je ena izmed sob, « je dejal, ko je odprl vrata in prižgal luč, da se ji je prostor pokazal pred očmi , počakal ravno toliko da si je vse ogledala, potem pa zaprl vrata in nadaljeval pot do druge sobe. ponovil je isti postopek in pogledal proti njej : » tole pa je druga, « ter se nasmehnil v njeno smer.
pospremil jo je proti dnevni sobi in ji kar namignil naj sede, če ima v rokavu še kaj vprašanj zanj. » boš kaj popila ? « je previdno vprašal, ter poskušal biti kar se da ustrežljiv in prijeten za pogovor, čeprav roko na srce težko je bilo stopiti iz lastne kože, ko si imel pred seboj nekoga privlačnega kot je jordan. » hm, upam, da nisem preveč zvedav toda kaj te je sploh pripeljalo do sem ? nekako mayberry ni new york ali pa kaj podobnega in je majhno nepomembno mestece ? « definitivno je to bilo vprašanje vseh vprašanj in radovednost ga je dajala. sam je bil od tukaj in res, da je našel pot nazaj, toda našel je pot nazaj do svojih korenin. medtem, ko pa njen razlog zagotovo ni imel smisla kot je imel sicer njegov in zvedavost je bila tukaj na mestu. » čeprav ne bom zanikal, da zna biti prijetno. samo bolj kot ne sem prihajajo nazaj le ljudje, ko ne najdejo smisla v širšem svetu, kot so mislili da bodo. « sam je bil na primer lahko najboljši primer za kaj takega. odšel je, prišel nazaj in še vedno je bil v isti poziciji kot, ko je odšel. mogoče ni delal tako zelo velikih neumnosti kot jih je pred leti, toda vseeno ni bil ravno kaj preveč vzor za ostale v pomenu pojdi v svet po uresničitvi svojih sanj. saj navsezadnje niti ni hotel biti nepremičninski agent in ravno v tem poslu je pristal. ni pa se mogel preveč pritoževati, zagotovo je vsaj malce boljše živel kot predno, ko je odšel in bil mlad in neumen.

Naslov sporočila: Re: jordan & noah [flat no. 92] Ned Nov 18, 2012 7:35 am

Z vsako sekundo ki ga je preživela v stanovanju se je bolj zaljubila vanj. Ni vedela točno zakaj, in kaj jo je tako pritegnilo na njem, mogoče že sama želja po samo ideji da bi končno imela nekaj kar bo samo njeno, da bo lahko imela omare v katere bo pospravila svoje osebne predmete in da bo po skoraj šestih letih lahko nehala živeti iz kovčka v kovček. »Mmmhm, ja. Ja. Mislim ne, nobenih cimrov.« Je zamrmrala ko mu je sledila in se potem skoraj opravičujoče nasmehnila. »Zaradi moje službe sem nenehno obkoljena z ljudi in nikoli nimam nobene zasebnosti, težko si predstavljam da bi še doma imela nekoga…« Je obrazložila in mu sledila v drugo sobo ki jo je pokazal. »Mogoče bi eno spremenila v kabinet ali pa kaj podobnega.« Končno sta se znašla v dnevni sobi kjer je počasi zdrsnila na udoben kavč in se zadovoljno nasmehnila. »Em, ne ni treba hvala.« Je vljudno odklonila ponujeno pijačo in morala je priznati da ji je bil rjavolasec všeč. Ni mogla ravno pojasniti zakaj in kaj je storil da si je to prislužil, nekaj je bilo na njegovem nasmehu in načinu govora, ki jo je spominjal na nekoga. »Ne ne, seveda ne.« Se je zasmejala in prekrižala noge. »Pravzaprav sem iz New Yorka, kako smešno kajne? Tam sem se rodila in odraščala, ampak sem zaradi službe zadnjih nekaj let precej potovala, tako da nikoli nisem imela svojega stanovanja, razen sobe pri starših kjer imam spravljene vse svoje stvari.« Malce kislo se je nasmehnila in skomignila. »Na žalost jih ni kaj veliko, morala sem se naučiti živeti iz kovčka, in odkar sem imela enaindvajset let sem navajena da vse kar mi je pomembno vedno nosim sabo.« Rahlo se je odkašljala in zardela ko je ugotovila da kar govori in govori, a nekaj na njem jo je popolnoma sprostilo. »Moj zelo dober prijatelj živi tu, in nisva se videla že celo večnost zato sem se odločila da ga obiščem, potem pa sem se tu, precej preprosto naravnost zaljubila v vaše mestece.« Je priznala in se zazrla nekam v daljavo, v mislih pa se ji je avtomatsko pojavil tudi on in iz nekega neznanega razloga je spet odprla usta in nadaljevala. »In potem je še…« Ponovno je zardela in mu namenila še enega izmed opravičujočih nasmeškov, ki so bili poleg rdečice njen zaščitni znak.

»Verjetno se ti bo zdelo naravnost trapasto, ampak mislim da se bom sem preselila zaradi nekoga precej posebnega.« Pogledala je v tla in iskala prave besede s katerimi bi nadaljevala. »Spoznala sem ga, no pravzaprav ga sploh nisem. Nekdo je s katerim sem že več časa… Pravzaprav je to nemogoče razložiti.« Je končno rekla in zavzdihnila. »Vem da sem slišati kot popolnoma nerazumna oseba ki se bo preselila v tuje mesto zaradi neke osebe, ki ji po vsej verjetnosti ne vrača njenih čustev, in o njej sploh ne razmišlja, ampak res mislim da je to nekaj kar moram storiti.« Je končno le zamomljala in skoraj nejeverno zmajala z glavo nad celotno situacijo. »Obljubim da navadno nisem taka, to je popolnoma izven mojega karakterja. Mislim, saj sem spontana in počem stvari ki jih mnogi drugi nebi, a to je bilo navadno rezervirano za mojo kariero in ne za osebno življenje, ki zdaj pravzaprav visi na tanki nitki saj tvegam vse zaradi osebe ki jo sploh ne poznam.« Je na koncu le izbruhnilo iz nje in malce v zadregi se mu je nasmehnila. »Joj, oprosti. Mislim, hotela sem reči da ja. Razlogi da se bom preselila sem so precej zakomplicirani, in res ne pričakujem da ji boš razumel.« Je le končala in se ugriznila v spodnjo ustnico. Najverjetneje je res morala zveneti kot popolnoma nora oseba in pogladila si je kavbojke z dlanjo. »Mislim da pa mogoče bi tisto pijačo zdaj.« Še enkrat se je odkašljala saj je potrebovala nekaj minut da se ponovno zbere in kar se da hitro izgine od tu, preden mu pove še svojo celotno življenjsko zgodbo.

Naslov sporočila: Re: jordan & noah [flat no. 92] Sob Dec 01, 2012 10:35 pm

tagged is his one and only jordan smitten 3

svetlolaska je bila…hja zanimiva. nekaj je preprosto na njej, kar mu je delovalo domače in znane hkrati pa je bila ta ideja popolnoma absurdna glede na to, da jo je dejansko prvič videl in spregovoril z njo. v kakšno drugo življenje pa ni verjel, da bi lahko ta občutek povezal z njunim možnim srečanjem v prejšnjem življenju. zato mu je vse skupaj še toliko bolj bilo smešno, pozornost pa je raje imel osredotočeno na njo in na njene besede, ki so vrele iz nje in njena komunikativna narava mu je vse bolj in bolj postajala všeč. » wow saj nisi kakšna svetovno znana manekenka ali pa igralka oh ali pa pevka, kajne ? « je povprašal in se rahlo namuznil ob tem. » bila bi moja večna napaka potem, da ne berem rumenih strani in da te nikoli nisem opazil, ter postal tvoj največji oboževalec. « stopil je proti naslednjem prostoru in se od časa do časa obrnil nazaj k njej, sploh, če je imela kaj za povedati in se mu je zdelo nekako bolj vljudno, če je imel takrat dejanski kontakt z njo iz oči v oči kot pa, da bi ji kazal svoj dolgočasni hrbet. » no, če stanovanje kupiš lahko z njim počneš karkoli hočeš, « ji je zaupal in ji tako prepustil, da je njena domišljija iskala rešitev za sobo katero očitno ni potrebovala, vsaj ne kot sobo z dodatnim ležiščem. delovala mu je nekako osredotočena na to, da bo to stanovanje le za njo in brez nepotrebnih ljudi okoli nje. pravzaprav je bilo tako mogoče tudi najbolje, sam je namreč deloval tako. nekako mu je bolje bilo priti v prazno stanovanje in zaspati, družiti pa se v javnosti kolikor je pač potrebno. počasi sta se znašla v dnevni sobi in ob njeni odklonitvi pijače se je samo rahlo, očarljivo nasmehnil ravno toliko, da ni škodilo nobenemu. sedel je in takoj, ko je pričela govoriti se je izgubil med njenimi besedami. delovala je zanimiva, kakor da je za njo ogromna pomembna preteklost in zgodba, katero bi sam z veseljem rad v celoti izvedel. toda nekaj mu je pravilo, da vseeno ni bilo ravno najbolj pametno drezati preveč, navsezadnje tudi sam ne bi hotel, da bi nekdo silil preveč vanj. in s časom se je naučil, da česar ne želiš, da ljudje počnejo tebi ti ne počni drugim. » iz velikega new yorka do malega mayberryja. zanimivo. « bil je dolžan vseeno malce pokomentirati njene besede. » res deluješ zanimivo bitje, ki ne bo imelo težav tu. zanimivost je več kot dobrodošla, « se je nasmehnil, mogoče zato da bi se počutila domače, mogoče pa tudi zato ker se je ob njej počutil še toliko bolj sproščeno. » no, kakorkoli dobrodošla potem, « jo je še toplo pozdravil v mestu in na ustnice narisal ponoven nasmešek. bila je naravnost prijetna in nekako se je spozabil, da bi bilo bolje govoriti o stanovanju, pridobiti njeno potrditev in ga prodati potem pa oditi domov ali pa na kosilo. raje je le sedel tam z zanimanjem kaj bo pripomnila sedaj.

» predvidevam, da zaradi fanta ? « je povprašal in ob tem rahlo nagubal svoje čelo in se z zanimanjem še vedno osredotočal na njo s svojim radovednim pogledom. iz nje se je vsul val besed, katere je poskušal povezati v resnici pa je s prva niti ni čisto dobro razumel. » čakaj, da vse skupaj sestavim. sem si se preselila, ker si spoznala nekoga samo ne osebno in imaš določena čustva do njega, čeprav niti ne veš kdo je, kako mu je ime, skratka popolnoma nič ? « je sestavil celotno zgodbo in se ob tem malce nasmehnil. » si pa res zanimivo bitje. sam bi prej se zmenim za srečanje ne pa nepremišljeno zaprl poglavje v domačem mestu in odletel v novega in tujega zaradi osebe, ki je po možnosti lahko čisto drugačna kot si jo sam predstavljam, « ji je zaupal svoje mnenje, čeprav dobro kako bi jo lahko sam obsojal, ko se je sam dopisoval z dekletom čigar imena ni poznal in kaj šele obraza. še vedno pa je v njo imel zaupanje in vsakič, ko je videl, da je dosegljiva je v njemu nekaj veselo poskočilo. » no res so zakomplicirani in malce nori, glede na to da večina ljudi ne bi ravno selila svoje življenje v tujo mesto zaradi osebe, ki je osebno niti ne pozna. mislim, kaj pa če je navaden kreten, alkoholik in živi v prikolici ob obrobju gozda ? « sam je bil mogoče včasih preveč realen in je vedel, da nekako se ni moglo izkazati kot kakšno uspešno tveganje, kar je počela, a bilo je njegovo življenje ne njegovo. sam definitivno ne bi naredil takega koraka. vsaj ne v smislu, da bi se preselil in poiskal to osebo. » seveda, « je dejal in sestopil s stola na katerem je sedel, ter iz hladilnika vzel šampanjec, ter pograbil še kozarce iz omarice bolj kot ne v prazničnem vzdušju. » torej potrebuješ še kaj vedeti ali si se odločila kupiti stanovanje oziroma pobrisati ven in poskusiti kje drugje ? « ter obema natočil in se sprehodil do nje, ter ji ponudil kozarec sam pa svojega že nagnil proti ustnicam.

» flat no. 13,
» flat B1,
» flat no. 06,
» flat no. 10,
» flat no. 45,

jordan & noah [flat no. 92]

jordan & noah [flat no. 92]

Similar topics

Similar topics