Brrr! Pa smo spet tam. Arianna je stegnila roko iz pod tople odeje in narahlo udarila po budilki, da je ta utihnila. Po mačje se je pretegnila in počasi odprla oči. Še istem trenutku se je spet zagledala v notranjo stran vek, saj jo je sončna svetloba, ki je uhajala skozi okno zbodla v zenico navajeno teme. Še nekaj krat je pomežiknila, ko je končno lahko spregledala in se zastrmela v strop. Šola. Spet. Zavzdihnila je in si pomela oči. Poleg tega, pa imajo še danes ogled galerije. To bo še zanimivo. Verjetno se bodo vsi spet zmrdovali nad slikami in se delali norca iz drugih obiskovalcev in zaposlenih. Kot, da so oni sama poosebitev popolnosti in imajo pravico to početi. Ari pač ni bila takšna. Druge je razumela bolj kot bi jih navadna najstnica smela in že pri sedemnajstih je poznala priokus žalosti in bolečine. Ravno zato je bilo tako težko ostati na vrhu družbene lestvice. Uspevalo ji je, a vse je počela z odporom – ne da bi to pokazala, seveda. Počasi je odgrnila odejo s sebe in se soočila z mrazom, ki je obdajal celotno sobo razen nje, ko je še bila pod odejo. Zavihtela se je na noge in se odpravila v kopalnico. Na hitro se je oprhala z mrzlo vodo, ki jo je nekoliko prebudila. Po hitrem postopku je bila oblečena in naličena, v glavnem bolj kot ne pripravljena na odhod. Posebej se je prepričala, da je imela nekaj preku zapestji, da je prekrila svoje rane. Preden je odšla je še popil kapučino, ki ji ga j pripravila mama in na listek napisala, da bo prišla domov bolj pozno, saj so se s sošolci nameravali odpraviti v kino. Z magnetom, ga je obesila na hladilnik, ter pograbila jabolko, nato pa zapustila hišo.

Do šole se je peljala z avtobusom, čeprav se ji je to zdelo popolnoma brez veze, ker je imela galerijo veliko bližje. Ampak učiteljica si je pač izmislila, da bodo skupaj šli do galerije in temu ni mogla oporekati (ne mislite, da ni poskusila). Ko je izstopila je objela nekaj prijateljic, ki so že čakale pred šolo, na hitro pozdravila nekaj fantov in z visoko dvignjeno brado sedla na klop pred šolo. Vse skupaj je počela že avtomatsko, po vseh teh letih pretvarjanja, je bil ta del njene osebnosti že skoraj ona. Skoraj. Od tega jo je ločevalo samo rezanje. Ravno to ji je preprečevalo, da je bila naduta bogata najstnica, kot večina. Sedela je z prekrižanimi nogami in popolnoma ravno hrbtenico. Danes bodo verjetno še kaj uničili. In ona se bo moral pretvarjati, da je vse skupaj zabavno, ko pa bi vsem najraje primazala klofuto. Učiteljica je bila kot vedno točna. Temnolaske v svojih štiridesetih, še nihče ni videl brez trdne fige in temnordečih ustnic. Pa tudi brez uniforme tajnice, v kakšnih kavbojkah je še nihče ni srečal. Bila je pač ena tistih zategnjenih oseb iz katerih so se učenci norčevali še z večjim veseljem. Pomignila jim je naj stopijo za njo in zaslišalo se je enakomerno udarjanje visokih pet ob asfaltiran pločnik.

Tudi do galerije so prišli točno ob pravem času - Arianna se je spraševala kako ji to uspeva -, a o lastnici ni bilo ne duha ne sluha. Učiteljica je nemirno tapkala z peto po tleh, medtem ko se večina ni zmenila za nič. Nekaj osebkov za njo se je pritoževalo, da jih bolijo noge in bo armetraoud-ova že slišala svoje, ko se je svetlolaska končno prikazala pred njimi. Jezen pogled, ki ga je profesorica večkrat namenila kateremu od učencev je bil tokrat usmerjen k svetlolasi lastnici. No, pa dajmo,je pomislila Arianna in si nadela zdolgočasen obraz. Ni bila ravno velika oboževalka umetnosti, a vseeno ne bi mogli reči, da jo je prezirala. Ko je bila mala je imela obdobje, ko je hotela biti slavna slikarka, drugi Leonardo da vinci ali Picasso. Tako se je še zdaj spominjala nekaj glavnih stebrov v slikarstvu, kiparstvu in podobnih vejah umetnosti. Tega za večino njenih sovrstnikov ni bilo mogoče reči. Anamarie, kot se je svetlolaska predstavila, je začela predavanje. Ena od sošolk je pripomnila nekaj o njenem izgledu in čeprav je Ari prikimala, se ji je vse skupaj zdelo prav butasto. Anamarie je bila prečudovita, očitno je bilo, da ji večja deklet zavida. Za fante pa… no, ti so njeno lepoto opazili in začela se je šepetajoča razprava o seksu. Kaj pa naj bi pričakovali od skupinice mladincev? Popeljala jih je mimo vseh vrst slik in kipcev, ter nekajkrat omenila, da so nastala izpod njenih rok. Ari je z zdolgočasenim izrazom opazovala slike, a v sebi je občudujoče spremljala vsako njeno besedo. Predavanje je hitro minilo in ko je šla Anamarie iskati učiteljico so se srednješolci znoreli. Eden je začel oponašati predavanje in hodil vzvratno. »Erik, pazi!« je vzkliknila, bilo je prepozno. Fant se je zaletel v kipec in ta je z glasnim pokom pristal na tleh. Večina se je začela smejati, a tokrat Arianna ni bilo do smeha.

Anamarie se je vrnila in vsi so opazili njene rahlo solzne oči, zaradi česar so spet stopila nekaj korakov nazaj. Zgodovina se ponavlja, je šinilo skozi Arine misli, že naslednji trenutek pa so imele tri slike bližnje srečanje s tlemi. Namesto, da bi kdo ustavil slike so nekateri še ne nerodno stopili in platno vseh treh slik ni zdržalo. Zaslišalo se je trganje tkanine. Arianna je dogajanje opazovala z grozo in obžalovanjem v očeh. Tresoči glas svetlolase lastnice jih je napodil iz galerije in med večina je izginila med smehom. Arianna je ujela njen pogled in se nekoliko opravičujoče nasmehnila. Zunaj so poslušali še učiteljičino predavanje o tem, kako se obnaša v javnih prostorih in vse nazaj do šole je kričala nanje kako si drznejo in kako bo to vplivalo na ugled šole. Naša temnolaska je tiho hodila zadnja v vrsti, ter se vsake toliko prisiljeno nasmehnila. Kako si drznejo? Pod večino slik je zasledila začetnici A. A. Zmajala je z glavo.

Po koncu pouka, saj so imeli po ogledu še dve uri se je namesto v kino ali domov odpravila nazaj k galeriji. Sošolcem je natvezla nekaj v zvezi s tem, da mora s sestro v podjetje in preprosto odšla. En dan bodo že zdržali brez nje. Odličen čas, da se naužijejo vseh govoric, ki krožijo o njej. Odrinila je vrata, da so zacingljali zvončki, kot ob vsakem vstopu in stopila do pulta. Rahlo zardela je pozdravila Anamarie. »Dan, se opravičujem če motim… Danes .. am, fantje so pač bebci … umetnost jih v teh letih res ne zanima … žal mi je … Lahko kakorkoli poplačam nastalo škodo?« je nekako zjecljala skupaj. Bilo jo je malce sram, a je vedela, da dela pravo stvar. Bila je pripravljena tudi na še eno predavanje o obnašanju ali dretju. Bila je pripravljena skoraj na vse. Skoraj.