donna & nikolai [peachtree street hotel]

Gost

for NIKOLAI. fun sexy times! :3

prebila se je skozi prvi letnik in ni se pretirano pritoževala, pa čeprav je izbrana smer bila zgolj odskočna deska, po kateri je posegla zaradi skrajnih razlogov. a vendar jo je začetek predavanj, ki jih je sedaj poslušala že drugo leto, naravnost ubijal. kot tolikokrat poprej se je vnovič vprašala, kaj za vraga je razmišljala ter še posebno to, kaj točno je želela dokazati s svojo neumno trmo. toda ni krivila sebe, tega skorajda ni bila zmožna, krivila je njega, jasno, on je povzročil to situacijo ter še njene drobcene psihološke motnje za povrh. oče je bil resen možakar, predan trdi vzgoji, predvsem pa glava takšne družine, ki preprosto ni prenašala porazov. seveda donna ne bi bila donna, če se sistemu ne bi poskušala upreti. in sedaj je bila tu, zdolgočasena, na robu obupa, potrebna nečesa močnega in z eno samo gmoto zmedenih misli, ki jih ni in ni znala spraviti v red. ko je prišlo do sprostitve, je lahko pomislila na mnoge. ne le zato, ker si je v času svojega bivanja v domačem mestecu kar pridno gradila na specifičnem ugledu, temveč zato, ker je bila mladenka, ki se je dobro zavedala svojih adutov. ne le to, znala jih je izkoristiti tako kot je znala izkoristiti ostale. bilo ji je kristalno jasno, da ima na razpolago kup privlačnih posameznikov, ki bi bili več kot navdušeni nad možnostjo, da ji delajo družbo, toda kljub temu je ona pomislila na enega. privlačnost pri njemu niti ni bila več vprašanje, kajti dekleta so mu jedla z roke, pa vendar ga je donna sprva imela za nepoboljšljivega ženskarja, ki dobro ve, da lahko ujame vsako ribo v ribniku in da, sovražila je to, kajti s tem ji ni predstavljal prav nobenega izziva – toda motila se je. na nek način je bil ta podoba, ki si jo je ona zamislila, a bil je veliko več in to je spoznala hitro, dovolj hitro, da si je košček nikolaia prilastila še zase. že več mesecev se je vlekla ta njuna igra v kateri sta bila praktično enakopravna, oba enako dominantna. ne ravno scenarij, ki bi bil donni ljub ali celo domač, toda sprijaznila se je, kajti win-win odnos, ki sta si ga ustvarila, se preprosto ni splačalo zavreči.

tako ga je redno klicarila ob večerih, ko je potrebovala nekoga z enako mero strasti, no, včasih celo ob jutrih. ni šlo za zvezo kaj globljo od divjega, umazanega seksa, a to je bilo tudi vse, za kar je mladenka kadarkoli prosila. vedela je, da si niti on ne bi mogel zamisliti boljšega načina za sprostitev, zato se je zabava nenehoma nadaljevala. najti nekoga, ki mu uspe ohraniti čustveno razdaljo, se ji je dandanes preprosto zdelo redkost. no, najbrž je zadovoljstvo ob celotni zadevščini bilo malo manjše, saj je bila donna vajena popolne oblasti – ne tako presenetljivo za prirojeno izkoriščevalko, toda nepričakovano so se ekstremi z njim le še večali. nikoli ga ne bi mogla ljubiti, toda prekleto da je ljubila občutek, ki ga je imela z njim. bila je svobodna kot ptičica na veji, življenje pa je uživala na način, ki ni puščal nikakršnih posledic. volk sit in koza cela, mar ne? po predavanjih ga niti klicala ni, opravila je s sporočilcem. današnja lokacija je bila hotelska soba – te so donno zabavale, kajti priložnost za seks je bila nenadoma tako poslovna in enkratna, da je manjkalo le še to, da ji nikolai za rob spodnjic zatakne nekaj bankovcev. z zamudo je prispela ter prepoznala njegovo hrbtno stran. ne glede na klavrn začetek dneva se je počutila dokaj navdihnjeno s situacijo in že gladko smuknila mimo znanca, za sabo puščajoč le vonj dragega parfuma. zadevo bi lahko s temnolascem celo dodelala – ona bi bila tajna agentka, on pa iskan kriminalec. celotna zgodba bi temeljila na njunih spolnih dogodivščinah, toda kakorkoli, osnutek za novi hollywoodski hit bi lahko bil v trenutku formiran v donnini prej tako raztreseni glavici. diskretno je prevzela ključ sobe in se napotila proti dvigalu za katerega je v trenutku zadovoljno spoznala, da je popolnoma prazno. in družba ji je že sledila za petami.

DONNA!

od vseh drugih dolgočasno trajajočih zvez jo je on na srečo odnesel s celo glavo. ob večerih je lahko prihajal domov po želji, spal je lahko s tretjino mesta če se mu je tako zahotelo, prav tako se ponoči ni zbujal s prepoteno majico na sebi samo zaradi grozovite vesti, ker bi pač spet prevaral svojo drago. ne, nikakor! v tem življenju je bil ravno nikolai ivanov tisti ženskar, na katerega so se dekleta s tako grozo lepila, da je bil včasih zaposlen kar z večimi hkrati. pa ne, da bi ga pri tem karkoli motilo, nasprotno. oboževal je vonj različnih žensk v svoji postelji in oboževal je prevlado nad njimi, kot bi se z njegovo kri zmešalo nekaj kapljic vsemogočnega tirana in bi šele v postelji odkril svoj drugi jaz. zveni trapasto, ampak ko je spal z dekletom je dostikrat dobil občutek, kot bi igral v kakem filmu in bi bila le-ta njegov suženj. a bolj kot je premišljeval o takih rečeh, bolj je dobival občutek kot bi šlo za slabo pornografijo, kaj takega pa seveda ni želel, svojega življenja ni maral primerjati s poceni pornografijo.

počasi se je premikal proti hotelu peachtree, ki je bil današnji cilj za njegov "zmenek". vreme je bilo megleno, običajno za tiste dolgočasne dni, ko človek niti ni vedel kaj bi sam s seboj. na žalost se je pri ljudeh kot je nikolai to dogajalo vse pogosteje, a k sreči so obstajale zaposlitve. živel je za noči, živel je za večere ko se je lahko odpravil ven in ko mu ni bilo potrebno posedati v svojem klubu in streči starcem. popoldnevi so bili tako vedno tisti odvečni del dneva, ki bi ga če bi bilo seveda mogoče, najraje kar preskočil. nekaj ljudi se je sprehodilo mimo njega, v večini pa kakih posebne gneče na bližnjici, ki jo je ubral ni bilo. z rjavolasko niti nista določila striktnega časa, pač pa zgolj kraj. tako je imel še nekaj časa za nakup poceni vina v bližnjem super marketu. zavil je proti široki uličici, kjer je bilo na kupu nagneteno kup majhnih franšiznih trgovinic. stopil je proti tisti z velikim oranžnim napisom in na katerem je bila velika podoba maskote trgovine. od milijone buteljk, ki so se nahajale na eni zmed polic, se je odločil za tisto najcenejšo in jo potem ko je plačal, potlačil kar v žep jakne. to, da se je odpravljal na še enega izmed mnogih zmenkov zanj ni bilo nič novega. čeprav seveda temu, kar sta imela z donno nikakor ne bi mogli reči zmenek. šlo je za korist obeh in ne trpljenje moških ušes, kar se je ponavadi dogajalo na dolgočasnih večerjah. večerje so bile zgolj pretveze, da je potem moški lahko normalno in z užitkom položil žensko, med tem ko pri nikolai-u in donni tega sploh ni bilo. izpustila sta odvečni del dogodka in pri tem prihranila nekaj dolarjev, s tem da sta si kdajpakdaj po naporni noči privoščila kar hrano iz bližnje kitajske restavracije. kupovanje vina pa je bila zgolj nikolai-eva želja, saj reč tako ni izpadla tako surovo, sploh pa je njuni spolnosti dodal vsaj kanček romantičnosti najsi je ona to želela ali ne.

ob prihodu tja je bil rahlo pozen, a vsemu navkljub tudi nje še ni bilo tam. receptorka je z mrkim pogledom pogledovala proti njemu, češ da bi se lahko že enkrat zresnil in naredil nekaj iz svojega življenja, a imel je domala vse, zabavo, dekleta, službo, stanovanje, nenazadnje bi moral biti srečen. pa je bilo res tako? prispela je brez besed in brez pozdravov, kot ponavadi. edina stvar, ki jo je vedno izdala so bili njeni dragi parfumi, ki so ga samo še bolj prisilili k temu, da je ob njej doživljal orgastične trenutke. čeprav mu ni bilo preveč po godu, je bila tokrat ona na vrsti za plačevanje njune spalnice in to, da je imela ženska nekakšno premoč nad njim, ga je naredilo šibkega in podcenjevanega. napotila sta se proti dvigalu in zamolkla tišina, ki je sprva vladala med njima se je nekoliko sprostila. z nasmeškom na obrazu je iz žepa potegnil vino in ji pred nosom pomahal z njimi. "tisti, ki ga imaš najraje," je dejal in se z rokama ovil okoli njenih bokov. dvigalo se je dvigalo vse do tretjega nadstropja, druga spalnica na levi, kot ponavadi. za dobrodošlico jo je strastno poljubil in z dlanjo nežno zdrsel po njenih temnih laseh. njegove ustnice so se odlepile od njenih in sledil je še en poljub. pri osmem je prenehal šteti in sledilo bi jih še nekaj, če se dvigalo ne bi vendarle ustavilo in se ne bi vrata odprla. "za tabo," je kot pravi kavalir nakazal in ji pustil, da se je prva sprehodila po rdeči preprogi, ki je bila pogrnjena po temnem hodniku. na vso srečo sta bila sama, kajti ponavadi jima je uspelo dobiti nadstropje kamor so gostje zahajali samo takrat, ko je bil hotel nabito poln. a ker se to ni zgodilo pogostokrat... soba C2 je bila povsem taka kot pred dobrimi tremi dnevi, ko sta imela podoben popoldan kot sedaj. zgolj rože in posteljnina sta bili sveži in sta dajali vtis, da je nekdo stikal v njej. kot bi mignil je s sebe slekel jakno in za tem še debel jesenski pulover, ki je preprečeval mrazu, da bi lahko premrazil njegove kosti. med tem ko si je dajal opravka z odpiranjem rdečega vina je rjavolaska zagrnila zavese, nato pa se posvetila tistemu čemur sta pravzaprav sploh bila tu ... njima.

Gost

NIKOLAI <3

oboževala je, kako je nikolai zmeraj poskrbel za vse tiste malenkosti, katerim se je običajno sicer le smejala, sploh pa ji je bilo po godu to, da je vedel, da sovraži rutino – to ga je najbrž podzavestno spodbudilo, da jo je vsakič presenetil s čim novim. na sporedu je resnično bilo eno od njenih najljubših vin, za kar je bila skorajda prepričana, da mu sploh ni omenila in hej, izbira ukrajinca je bila kot ponavadi takšna, da je ni mogla zavrniti. zadovoljstvo je raje izkazovala z dejanji kot z besedami, zatorej se je hitro prilagodila situaciji, zapredla ob njegovem dotiku in svojo desnico zakopala v njegovo lasišče na zatilju, medtem ko se je prižela tesno k njegovemu prsnemu košu po katerem je spolzela njena druga roka. ni se odrekla niti drobnemu igračkanju z njegovimi ustnicami preden so njegove dejansko zgrabile po njenih, toda ko so, je poljub komaj komaj prekinila. in še to ne ona, temveč on, najbrž zaradi njune 'postaje'. z določeno mero odločnosti ji je pomignil na hodnik, zaradi česar je spodnjo ustnico prav nebogljeno potisnila naprej in razširila oči. »upala sem na divji seks v dvigalu, toda kot želiš. igraj se kavalirja,« ga je zbodla in z igrivim nasmeškom stopila predenj. dejansko je izkušnjo v dvigalu pridobila že leta nazaj, toda bila bi jo več kot pripravljena ponoviti – pa ne, da jo je klasična uporaba postelje kaj bolj razočarala. z izstopom iz dvigala je ugotovila, da je ta določeni predel hotela ponovno bil kot rezerviran za njiju, kar v resnici ni bilo tako napačno, saj lahko je razumela previdnost, katere se je njen 'ljubimec' posluževal - je pa donna res živela za tisti občutek prepovedanega početja. oče bi ob pogledu na njeno redno, brezsramno početje, svojo edino dvajsetletno hčerkico namreč bil pripravljen fentati enako hitro kot takrat, ko jih je imela dvanajst. hotelska soba je postajala že preveč enolična, kajti tu sta bila že drugič v tem tednu, toda za danes ji je še povsem zadostovala. »srčkano,« je z nasmeškom pomignila na njegovo zimsko opravo, nato pa sama na tla odvrgla svoj trench plašček in pred njim postala le v pikantnem kompletu, ki je njene najbolj ženske dele zakrival predvsem z tanko čipko črne barve ter vrtoglavih petah, ki so poudarile vse, kar so morale. lahko je priznala, da se je nadvse rada vživela v svojo vlogo – bila je rojena igralka, njen videz pa je bil dejavnik, ki je k talentu izredno pripomogel. »mogoče sem le napačno ocenila vreme,« je šaljivo pristavila, ko je z roko zamahnila prek svoje podobe, nato pa je proti temnolascu le pomenljivo privzdignila obrv, mu prepustila delo z vinom ter uredila nadležno zadevo z zavesami, ki je v prostor spuščala veliko preveč svetlobe. le-te donna pristašica ni bila, sploh pa je bila mnenja, da je za nek minimum seksapila bila potrebna vsaj poltema.

popolnoma sproščena, pa čeprav ne najbolj skrbno oblečena, se je vrgla na posteljo, se mačje pretegnila in se med opazovanjem svojega 'plena' naslonila na komolec. »daj, dragi, nimava cel dan časa, hm?« je že nadaljevala z opazkami, ki so zabavale še z njo samo in nikolaia motrila s posebnim pogledom, ki bi ga lahko približno opisali le kot lačnega. v resnici mu steklenica ni vzela veliko časa, kajti v svojem bolj kot ne namigujočem položaju je donna v roki že držala kozarec sladkega greha in no, uživala tako, kot je lahko le s tem skorajšnjim tujcem, ki pa ga je zgolj iz telesnega užitka poznala še bolje kot se je v resnici zavedala. ni čakala na njegovo pobudo, nikoli ni. brez vprašanja se je s prsti pričela sprehajati po izklesanem trupu ob njej, njene ustnice pa so vzorcu z jezikom sledile navzgor, vse dokler niso dosegle njegovega vratu. čez nekaj trenutkov se je temnolaska že znašla v dominantnem položaju, osredotočena na šibko točko očarljivega ljubimca ter iz sekunde v sekundo bolj željna njegove bližine, pa čeprav je ta želja počasi prehajala v fizično neizvedljivo – ob njegovem telesu se je spretno zvijala več kot tesno. njeni zaenkrat nežni poljubi so dosegli njegovo brado, toda tik pred stikom ustnic se je hitro vzravnala in brezizrazno srknila požirek vina, kot da bi to bil že ves čas njen cilj. poznal je njeno igro, toda to dejstvo je ni delalo nič manj zabavno. spravljati moške ob pamet je bil eden od največjih užitkov življenja – ni ji bilo jasno, kako za vraga je lahko katerakoli ženska sploh zavrgla takšno moč. »mmm, priznam da nam manjkajo le še sveče – « sicer je bilo vzdušje daleč od romantičnega, toda njun filmski prizor je opravil svoje – sploh pa je obema bilo še kako jasno, da je romantika bila zadnja stvar, ki bi se je lotila, » - toda všeč mi je. nekaj novega.« njen kozarec je bil nenadoma izpraznjen na dušek, ona pa se je zopet brez opozorila zvila obenj, nos podrgnila ob linijo njegove čeljusti ter besede s pretkanim nasmeškom usmerila v njegovo uho. »vseeno pa za naslednjo sceno poskrbim jaz, romantik. body shotsi so tisto, česar ob tvojem telesu ne smeva zapraviti, ja?«

» peachtree street hotel,
» lexie & maddox [peachtree street hotel]
» artie & benjamin [peachtree's park]
» peachtree's park,
» nikolai & lexie [apartment B2]

donna & nikolai [peachtree street hotel]

donna & nikolai [peachtree street hotel]

Similar topics

Similar topics