Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.
the leading lady
the leading gentleman
best friendly connection
best family
best chemistry
honorary member
biggest ego
biggest sweetheart
should be a couple
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.
Število prispevkov : 41 Reputation : 10 Join date : 11/11/2012
Naslov sporočila: lawyer's office Ned Nov 18, 2012 9:41 am
april beckett fashion designer
Število prispevkov : 157 Reputation : 38 Join date : 20/10/2012 Kraj : port charles
Naslov sporočila: Re: lawyer's office Ned Nov 18, 2012 8:42 pm
tagged is amazing zachary
na njeni nočni omarici je njen telefon že vztrajno zvonil in z zaprtimi očmi je iskala po omarici dokler ga končno ni dobila v roke in je budilko ugasnila ter telefon položila nekam poleg sebe medtem,ko se je sama lenobno zakopala nazaj med odeje in prisegla bi si lahko, da bi tam ostala cel dan če le ne bi bila njena želja po izrazitem izkoristku prostega dneva kateri je bil redek toda dejansko njena prisotnost na univerzi ni bila potrebna in je tako imela v planu da celotni dan izkoristi kolikor ga pač lahko. sploh sedaj, ko je še sijalo sonce in so te sončni žarki obsijali na vsakem koraku in je vreme zunaj bilo več kot mamljivo. vedela je namreč, da bo kmalu nastopilo tisto grozno, temno in deževno vreme in svež zrak ne bo enako vabljiv kot je bil sedaj in bo zavetje toplega in udobnega doma veliko bolj udobno in prijetno kot skakanje po lužah in umikanjem avtobusom, ki so te znali pošteno zaliti in ti uničit dan s tem. njej se je že velikokrat zgodilo in sedaj je znala biti veliko bolj pazljiva ter se je pred avtobusi pošteno izmikala ter se z dežniki branila pred pljuski vode. dvignila je roke v zrak in se počasi dvignila in z rokami šla skozi lase ter rahlo zazehala in pogledala naokoli da je dejansko dojela kje je in zakaj je. ko pa je končno ugotovila da je budna in so se oči vsaj malo bolj odprli je poiskala svoje copate in si jih nataknila na noge in se potem v majici v kateri je spala napotila proti osrednjemu prostoru in si v kuhinji skuhala kavo, ki ji bo pomagala premagati naporen in čustven dan, ki jo je čakal. dejansko ni vedela zakaj je nathan toliko čakal s svojo presneto oporoko in zakaj je njo vključil sploh v njo. ni potrebovala še novih stvari, ki bi jo samo opominjale nanj in ga ne bi nikoli dejansko vrnile nazaj, ker ga je preveč potrebovala in še vedno ljubila. vse je bilo brezsmiselno in niti ni vedela zakaj je sploh se odzvala na klic odvetnika pri katerem je vse urejal in zakaj je ravno danes silila v znano pisarno po zadnje dokumente in potrebne podpise, ko je obstajala velika možnost, da bo takoj stekla v najbližje stranišče in iz samega besa, ogorčenja in nemira v njej zajokala, tega pa nekako res ni hotela početi- ne po vseh teh prekletih letih, ki so bili že za njo in bi morala narediti tisti ogromni korak naprej in ne živeti v spominu. preobleka se je v primerna oblačila in se z avtom ob spremljavi mirne glasbe zapeljala do wardove pisarne in svoj avtomobil, kar pakirala na želenem mestu glede na znak, s sosednjega sedeža pograbila svojo torbo in vstopila ter z vsakim korakom bila bližja neprijetni situaciji, ki jo je čakala. na začetku jo je sprejela tajnica, ki jo je kar lepo napotila v notranjost, kjer se je že srečala z znano postavo odvetnika. » dober dan, « je dejala v uraden pozdrav in si narisala nasmešek na obraz predno je sedla nasproti njega. » želim si čim prej končati tako, da ne mislim brati drobnega tiska in si želim samo podpisati in oditi,« mu je prihranila nepotrebno razlaganje današnjega postopka. » nekako lahko razumete, da mi ni do tega, da obujam spomin na mrtvo osebo. « noge pa prekrižala in roke pustila, da so se poigravale z usnjenim delom stola.
dylan palmer
Število prispevkov : 41 Reputation : 10 Join date : 11/11/2012
Naslov sporočila: Re: lawyer's office Pon Dec 03, 2012 3:30 am
TIANA! :3 notes: sorry for late. this is a bit lame.
V rokah je držal skodelico močne turške kave, iz katere so je kadila močna para, po prostoru pa se je razlival vonj po kavi. Globoko je vzdihnil, nato pa že povsem vsakdanje sedel na svoj udobni naslonjač, narejen iz pravega usnja. Njegov pogled je bil še vedno nekoliko zaspan, med tem ko se je glava komaj obdržala po konci in vsake toliko časa želeno padla na naslonjalo za njim. Za trenutek je zaprl oči in upal, da bo lahko čez nekaj trenutkov že nemoten zopet delal in bo učinek kave začel kaj kmalu delovati. A vse je kazalo na to, da ga čaka še dolg dan brez kakršnih koli počitkov. Z očmi se je prikoval na ekran računalnika, na katerem so se vrstila sporočila njegovih klientov in ljudi, ki so potrebovali njegovo pomoč. Povsem naveličano vsega skupaj, je z miško zdrsel po ekranu navzdol, hkrati pa v mislih sestavljal velikansko zahvalo Bethany, svoji asistentki ki mu je iz dneva v dan lajšala delo. Čeprav je bil zaenkrat še vedno pod vodstvom glavnega urednika, odvetniških pisarn, ki so se združevale v skupek večih pisarn, pa je vseeno upal, da bo kaj kmalu lahko odšel na svoje in si postavljal svoja pravila. A zavedal se je, da to še ne bo tako kmalu. Najprej je moral pred oltar pospremiti Jane Fitzgerald, ki je bila trenutno tista zadnja oseba na listi, s katero se je želel poročiti. A grdi posli so terjali svoje davke in to je bilo tisto, kar je pač moral storiti. Nenazadnje je šlo za zgolj pet let poroke s popolnim tujcem, s katerim sta se zapletala v grde besedne dvoboje. Ja, včasih si je res želel, da bi jo lahko živo zakopal v kak oduren star grob in mirno živel naprej. A najprej je seveda potreboval denar, ki pa nikakor ni padel kar z neba. Med tem ko se je popolnoma osredotočil na svoje delo, so oči begale sem ter tja in pregledovale vse možne zapiske, ki jih je zbral skupaj glede primera nekega marinca, ki je umrl v čast Ameriki. Seveda je bila zgodba žalostna, kajti človek je bil mlad in hkrati zaročen z hčerjo mestnega pastorja. Niti se ni preveč obremenjeval s tem kaj naj pove mladi vdovi, ki naj bi že čez nekaj trenutkov vkorakala v njegovo pisarno. Moral ji je predati nekaj dokumentov in listin, ki naj bi jih podpisala po njegovi smrti. Ko je pri vratih potrkalo so se mu v glavi odigravali razni prizori črnolase dekline oblečene povsem v črna, žalna oblačila - namesto tega pa je vstopila rjavolaska s pisanim topom in kavbojkami. Sprva kar nekoliko presenečen je vstal in stisnil njeno dlan za dobrodošlico. Videti je bila mlada, ljubka in hkrati slabe volje. » Gospodična Brighton, « je resno dejal i pogoltnil slino, ki se je zataknila nekje na poti v žrelo. Nekako je upal na rahel nasmešek z njene strani, a namesto tega je dobil v odgovor povsem hladen odziv z njene strani. Seveda je vedel kaj je morala preživljati po smrti Nathana, vsi so vedeli. Ob njegovi smrti je odšel tudi del njene duše – če ni bilo to že skoraj ironično. Rahlo presenečen je pokimal z glavo in si z roko popraskal spodnji del brade, ki je bila že skoraj nemarno poraščena z gostimi dlakami. » Seveda, gospodična. Poskrbel bom, da bo vse teklo kot po maslu, « zazrl se je v njene oči, hkrati pa pričel vse bolj divje dihati. Ostal je brez besed, kajti ob spominu na Nathana si niti predstavljati ni mogel, da si je stari prijatelj pridobil tako dobro deklino. V tišini je pokimal na njeno razlago in ji namenil enega svoji nasmeškov. » Bi mogoče želeli kavo ali pa čaj, vodo, karkoli? «
april beckett fashion designer
Število prispevkov : 157 Reputation : 38 Join date : 20/10/2012 Kraj : port charles
Naslov sporočila: Re: lawyer's office Sob Dec 08, 2012 7:45 am
tagged is amazing zachary sorry for late and lame
njen pogled se je spustil po prostoru prijetne odvetniške pisarne medtem, ko je utirala svojo pot vse tja do na videz udobnega usnjenega naslonjača. » tega bi bila resnično vesela, « je dejala in nekako v očeh si narisala iskrico hvaležnosti, da je ni imel v namenu kaj preveč mučiti z nepotrebnimi stvarmi daleč stran tja iz preteklosti. dovolj je bilo že to, da je lenobno podpisala pri poštarju kot vedno in pričakovala neke nepomembne račune, ko se je kar naenkrat pojavil poziv za oporoko in pri srcu jo je ob samo tej misli stisnilo pri srcu. tega dejansko ni potrebovala, toda izogniti se ni mogla. tako se je sedaj pojavila na teh vratih, v neprijetnem prostoru in si z vso situacijo želela čim prej končati. ni bilo prijetno nekaj let kasneje spet dobiti opomin na osebo, katero si ves ta čas preboleval in si trudil izničiti tisto jezo v srcu, na koncu pa ugotoviti kako zelo zaman je bilo. navsezadnje jo je to samo opomnilo na njegovo smrt, na njune skupne dni in na vse njune spomine predvsem pa na njeno bolečino, ko je ostala. kar pa jo je najbolj bolelo pa je bil spomin na njeno življenje sedaj, ki ni vodilo nikamor in tega si je bila kriva popolnoma sama, ko ni znala nadaljevati in preboleti svojo prvo a ne edino ljubezen. bila je edini pravi patetični primerek osebka, ko je bila tako trmasta še sama do sebe, toda vedno je bilo tako, ko se je sama ali pa jo je nekdo drug opomnil na nathana in posledično na njegovo nenadno in nepričakovano smrt. » um, kaj ? « je planilo iz nje, ko je nenadoma nekako spozabila na samo dogajanje in se s pogledom osredotočila nanj : » oprostite. ne, hvala bom dobro tudi brez od naštetega. « vedela je, da deluje predvsem zmedeno in je tudi odvetniku pred njo bilo lahko popolnoma jasno, da jo je vse skupaj presenetilo in šokiralo, ter da ni prenašala dejansko najbolje samega dogajanja. no, kako bi ga le lahko ? » torej kaj sledi sedaj ? « je povprašala in se poskušala rahlo nasmehniti in se končno nagnila naprej v želji, da pokaže nekaj zanimanja, če že ne zaradi sebe pa zaradi odvetnika in pa seveda nathana, kjerkoli je sedaj bil oziroma je bila njegova duša. v podobne situacije pa tudi še nikoli ni bila poslana in je bila tudi na tem mestu v naslonjaču precej zmedena in je nekako samo trdno upala, da vse skupaj mine precej hitro. » ne vem koliko taki prošenj dobite, ampak ali sva lahko na ti ? « je nenadoma bleknila, da bi nekako omilila precej urando situacijo in se samo nedolžno posmehnila. » res sovražim uradne situacije, vikanje in na sploh si želim nekako bolj sproščenega vzdušja tukaj, « mu je še hitro pojasnila svojo nenadno željo. opravičujoč izraz je bil na mestu in le gledala je proti njemu v upanju, da res ni izpadla kot največja trapa. moral pa jo je razumeti tudi on. ni ji moglo biti lahko biti tukaj po vsem tem času in prijemati trapasto dediščino, ki jo je zapustil nathan, ki je očitno bil pripravljen na svojo smrt kot da bo ta prišla slej kot prej. pozabil pa je na pomembno stvar- njo. na pripravo nje, da bo mogoče nekega belega dneva na njena vrata potrkal nolan in ji hladno povedal, da je nathan padel, umrl in da je vojna dosegla svoje v njegovem življenju. na to je ni znal, ni hotel ali pa ni mogel pripraviti, a vseeno bi ji bilo toliko lažje pričakovati in samo hladno odreagirati na dogajanje. tako pa jo je samo sesulo. kot, da bi se vrgla z letala in trdno pristala na tleh. točno tako se je počutila.