Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.
the leading lady
the leading gentleman
best friendly connection
best family
best chemistry
honorary member
biggest ego
biggest sweetheart
should be a couple
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.
Število prispevkov : 573 Reputation : 69 Join date : 16/09/2012
Naslov sporočila: pocosin lakes, Tor Jan 08, 2013 4:08 am
dominic ward
Število prispevkov : 26 Reputation : 8 Join date : 22/10/2012
Naslov sporočila: Re: pocosin lakes, Pet Jan 11, 2013 3:30 am
paulinna predlagam, da ne pretirava v dolžini, da bo šlo hitreje ;] …before…
pa ga je dočakal. novo leto. zaključek starega leta je bil depresiven in ko se je naslednji dan prebudil v jutro novega leta, ga je pozdravila turobna meglica, ki se je vlekla po cesti skozi mesto in v bližnji gozd. ena noč ne spremeni popolnoma ničesar, je pomislil, ko se je stegnil po prazno steklenico viskija, ki je ležala ob postelji ter se z razbijajočo glavo odpravil v kuhinjo. steklenico je odvrgel v smeti ter se namrščeno zazrl v koledar preteklega leta, ki je sledil viskiju v smeti. večina ljudi je novo leto preživela obkrožena z ljudmi, ki so jim nekaj pomenili, a ne dominic. ob takšnih priložnostih ga je vedno znova zajelo malodušje, ko je spoznal, da pri 28 letih ni dosegel ničesar, kar si je želel. ja, bil je uspešen v službi, a to dejansko ni pomenilo ničesar, če nisi imel z nikomer deliti svoje sreče.
naslednjih nekaj minut je preživel na telefonu, da je voščil očetu srečno novo leto in poslal mami sporočilo, potem pa se je naveličano sesedel na rob postelje ter se zamišljeno zazrl v ogromen stenski zemljevid severne karoline, ki ga je za seboj pustila njegova bivša. takrat je v njem preskočilo nekaj neznanega in brez dodatnega razmisleka se je odločil, da odide iz mesta.
…now…
pri jezerih pocosin je bil že drugi dan. našel si je udobno sobo v eni od bed&breakfast prenočišč in po cele dneve prebil na sprehodih po naravnem rezervatu, kjer je možgane popolnoma odklopil od dogajanja v njegovem življenju. bil je pravi užitek, ko je tistega jutra stopil na lesen balkon in namesto mestnega smoga zadihal svež zrak. tistega dne se je potikal na drugem koncu rezervata. vzel je avtomobil, ker bi bila hoja predolga. nikoli v življenju ni ribaril, a ko je opazoval številne družine, kako so s palicami v rokah čakale na svoj ulov, ga je vse skupaj premamilo. tako je plačal za enourno izposojo palice in nekaj trnkov, ter se usedel na stol ob obrežju jezera. to je bilo vsekakor manj stresno, kot je bila njegova služba in za trenutek se mu je zdelo, da mu je z ramen padla vsa teža tega sveta. dokler ni na konici nosu začutil prve dežne kaplje. obraz je uprl v nebo in kmalu začutil, kako so se kaplje gostile. hitro je vrnil izposojeno opremo in ko se je spravil nazaj v vozilu, se je nad rezervatom utrgal oblak. vsaj tako je izgledalo, saj skorajda ni videl ceste, po kateri je vozil. z zmanjšano hitrostjo je tako vozil nekaj kilometrov, ko je njegovo oko le nekaj metrov naprej zaznal oviro na cesti. še vedno je močno deževalo in vidljivost je bila tako zelo majhna, da je komajda pravi čas ustavil avtomobil le dober meter za vozilom, ki je stalo sredi ceste. stopil je ven iz šele čez nekaj sekund opazil popolnoma premočeno dekle, ki je stalo pri sprednjem delu avtomobila. »hej! hej!« je zaklical in ji pomahal, da je pritegnil njeno pozornost, potem pa je stekel proti njej. še preden je naredil dva metra, je bil že premočen do kosti. »hej, kaj je narobe? rabiš pomoč?« je vprašal, ko se je ustavil poleg nje in se zastrmel v prednji del avta, ki je očitno imel predrto gumo.
tara clayton art restorer
Število prispevkov : 97 Reputation : 44 Join date : 06/10/2012 Kraj : port charles, usa
Naslov sporočila: Re: pocosin lakes, Sob Jan 12, 2013 5:27 am
tagged is the amazing dominic yes,yes se strinjam (: and awh they`ll be amazing :3
paulinna je bila precej spontane narave in prav zato ni bil nič čudnega, da se je nenadoma odločila oditi iz vsakdanje rutine v malem mestecu, ter pobegniti ven nekam v naravo kjer ne bo imela problemov z burnim življenjem. samo vstala je in se preoblekla v primerna oblačila predno je zletela ven iz svojega stanovanja, ter izkoristila nekaj prostih dni, ki jih je imela. drugega tako ali tako ni imela za početi in bi ves čas samo posedala doma, tako pa je lahko izkoristila nenadno željo po neki razburljivi avanturi in raziskala njej še neodkrite kraje, ki bi jo popolnoma obnoreli in navdušili. na sovoznikov sedež je vrgla torbo polno drobnarij za katere je mislila, da jih je vredno jemati s seboj in se minuto za tem že odpeljala proti njenemu cilju nasproti. pravzaprav je vse kar je vedela, da gre blizu nekega jezera in da si bo tam poskušala poiskati kakšno primerno bivališče v hotelu ali koči, saj navsezadnje ni imela posebne želje, dokler je imela streho nad glavo in ležišče pod seboj. bila je preveč pustolovski tip osebe, da bi se dejansko obremenjevala z malenkostmi in številkahmi zvezdic v hotelu. zadovoljna bila že s samo čistočo in udobnostjo, sobne strežbe pa res ni bilo potrebno siliti v njeno bližino, saj je znala tudi sama poiskati kaj za pod zob. z roko je segla proti radiu in povečala glasnost skladbe in veselo pričela popevati in rahlo poplesavati na mestu, da je človek lahko hitro ocenil kako zelo srečna in zadovoljna je s svojim življenjem. žal pa je bilo v resnici veliko bolj drugače in se je za njenim nasmeškom skrivala vrsta skrivnosti- od pobeglega fanta in razočaranosti do poklica, ki ji vsak dan jasno nakaže kakšno komercialno in kapitalno sranje je postala ljubezen in da niti ni omenjala nasploh do kam je samo sebe pripeljala. res, da je imela denar in dobro službo, družino in prijatelje a kljub vsem temu je bila še vedno nekako osamljena v svojem malem svetu.
mayberry je bil že daleč za njo in jasno se je že po naravi in okolju okoli nje videlo, da je res na nekem drugem kraju daleč stran od mestne norišnice. prav to pa je potrebovala zato je zavila s ceste, ko je opazila znak za prenočišče do katerega je sicer imela še nekaj ur vožnje. še naprej je tiho popevala po avtu, ko se je avto kar naenkrat nevarno zazibal in zaustavil. izstopila je in takoj je opazila predrto sprednjo gumo. mogoče je znala voziti in je poznala vse pomene znakov, toda gume res ni znala zamenjati prav tako pa se ni razumela v motorje in tako je lahko kar jasno določila, da je v velikih težavah. bila je na neznanem območju, sredi ničesar kjer signal na telefonu ni lovil, poleg vsega pa je še pričelo na polno liti in v sekundi je bila premočena do kosti. jezno je brcnila v gumo in se za trenutek skrila v zavetje avtomobila v upanju, da bo telefon pridobil vsaj malo signala za kratek klic, ki bi jo morda rešil. to pa se ni zgodilo in ravno je hotela že popolnoma obupati, ko je skozi stransko ogledalo zagledala luči drugega avtomobila in je pomirjena izstopila iz avta. zagledala je moškega, ki se ji je približeval in z kriljenjem rok iskal njeno pozornost. » o hvala bogu, «je dejala, ko je stopila do njega in se niti ni ozirala na predstavljanje in pozdrave, ampak je samo nadaljevala : » guma mi je počila in…nekako je ne znam zamenjati. « okej, sedaj pa se je res počutila malce trapasto, da je sploh kaj takega izrekla. » stemnilo se bo in niti prenočišča nimam in ne vem niti točno kje sem. prekleta naj bo moja ideja o spontanem in ne planiranem izletu v neznano. « govorila je bolj kot ne zase in popolnoma pozabila, da neznanec pred njo zagotovo ni hotel poslušati njenega tarnanja.