flat no. 10,

Naslov sporočila: Re: flat no. 10, Pet Jan 11, 2013 7:00 am

tagged is the handsome mr. kit smitten 1

it kinda broke my heart seeing what an asshole my character really is. ><

z njegovega hrbta se je zvalil na drugo stran postelje in skušal normalno zadihati. srce mu je divje utripalo v prsih in s težo je krotil svoje težko dihanje. tole je bil najboljši orgazem njegovega življenja. čisto realno. škoda samo, da je bil z napačno osebo. ošinil je kita, ki se je zdel prav tako precej zdelan, nato pa hitro umaknil pogled. le kaj bi si mislil, če bi vedel, da si je med tem, ko ga je grabil za lase, predstavljal svetle kodre in da je takrat, ko je z zobmi mehko zagrizel v njegov vrat, pred seboj zares videl filippovega? kit bi se verjetno presral in popolnoma popičkaril. mogoče celo zajokal. bil je taka jebena kuzlica, da se je jeff zares velikokrat spraševal, kako, da je sploh pristal v postelji s takšno mizerijo. ne, saj je bil super in zares mu ni hotel škodovati ali karkoli, sploh, ker je imel kit tako prekleto nežno dušico, da bi ga ena sama praska lahko ubila, istočasno pa se je z njim tako dolgočasil, da bi si najraje prerezal goltanec. tole je trajalo predolgo, prav zares predolgo. njegovo konstantno stokanje o tem in onem in njegova naivna otroškost, vse se je zdelo tako daleč od tega, kar mu je predstavljal filippo. o bog, če je samo pomislil na vročino, ki se je med njima naselila v kabini zadnjič, ko je kupil tisti lepi pulover.. o bog, lahko se mu je zmešalo, ko je samo mislil na to. moral je nekaj ukreniti, zares je bilo nujno. ni ga hotel vleči za nos, to je bil tisti 'pravični razlog', s katerim je utemeljil svojo odločitev, da ga da na čevelj. seveda pa pravični razlogi pri njem nikoli niso prevladovali. včasih se mu je zdelo ljubko, kako je občasno zijal vanj kot majhen mucek, zdaj pa se je moral prav vsakič vprašati, če je morda nekoliko zaostal v glavi. nekaj trenutkov je še takole ležal ob razgretem telesu njegovega trenutnega fanta, nato pa se je dvignil in iz nočne omarice vzel škatlo s cigareti. enega je povlekel ven, nato pa škatlo pridržal pred kitom. "boš?" se je zanimal in jo izpustil, da je pristala med njima na jogiju, še preden je lahko kit karkoli odgovoril? ne da bi ga pogledal se je znova stegnil k nočni omarici, tokrat, da je vzel vžigalnik in pepelnik. pepelnik je previdno položil med njiju, da ne bi raztresel pepela po sveže opranih rjuhah, nato pa si je prižgal cigaret in globoko inhaliral opojnost tobaka. v trenutku mu je na golo kožo padlo nekaj koscev suhega pepela in z roko je segel nekam proti svojemu prsnemu košu in pepel z roko odstranil. počutil se je presenetljivo sproščenega, čeprav je vedel, da bo povzročil pravo sranje, ko mu bo povedal svojo odločitev. najbrž bo ves obupan in užaljen, ker ga je izrabil še za zadnji seks, morda bo začel jokcati in če bo tako, ga bo kar golega vrgel iz stanovanja in mu skozi okno na ulico vrgel oblačila. kit je bil takšna prekleta pizda.

Naslov sporočila: Re: flat no. 10, Pet Jan 11, 2013 9:59 pm

listening; the kooks, carried away.
FUCK I LOVE THEM! all the love

bil je ujet v tistem trenutku, kot ni imel pojma kaj drugega bi še naredil, kot zgolj utrujeno obležal na postelji s hrbtom naslonjen na vzglavje postelje. prekleto že dolgo nista imela tako norega seksa in upal je, da je to pomenilo nekaj dobrega v njuni zvezi. šele sedaj se je zavedal kakšno srečo je pravzaprav imel z jeffom. nenazadnje se ljudje ki so bili usmerjeni istospolno niso našli tako hitro kot sta to naredila tadva. ob njem je čutil vse svoje zadovoljstvo, nikakršnih večnih potreb po varanju ali samozadovoljevanju. imel je jeffa in v njegovih mislih je bilo to več kot zadostno. ob svojem premišljevanju je z roko razmršal daljši pramen, ki je pokrival njegovo čelo in obrisal pot s kože. orgazem ga je utrudil veliko bolj kot ponavadi in to, da je po dolgem času spet spal z jeffom je bilo zanj zadosti zadovoljivo. čez svoje razgaljeno telo je povlekel bombažno oddejo in se pomaknil nekoliko bližje svojem ljubljenemu rjavolascu. že od nekdaj mu je bilo všeč kako so pravzaprav njegovi kodri porasli celotno glavo. padali so sem ter tja, brez da bi se zmenili za obliko ali karkoli.

zabaval se je ob misli na to, da bo po tako divjem seksu zopet lahko stopil na hladna tla in stopil po tuš. po glavu so mu rojile številne modne kombinacije, ki bi jih lahko navlekel nase. ni bil tak kot ostali. na cunje je dal veliko večji poudarek in doma ni zapustil nikoli neurejen. za to je bil preprosto preveč urejen človek, ki ni maral nereda, neresnosti in zbeganosti. "um, ja," je ležerno sprejel cigareto in jo vtaknil v usta. nekaj sekund je počakal na vžigalnik nato pa vzdihnil redek dim, ki je preplavil njegova pljuča. v resnici cigaret sploh ni maral. sovražil jih je, in sovražil je misel na to, da lahko zaradi raka vsak hip umre. a prav tako je ljubil jeffa in vedel je kako veliko mu te reči pomenijo. tega ni želel kar tako zavreči. s telesom se je obrnil nekoliko vstran tako da je lahko videl izraz na njegovem obrazu, ki je bil sprva sproščen nato pa spet zategnjen poln skrbi in sranja. "je vse vredu?" je nežno vprašal in roko pomaknil proti njegovem stegnu tako da je lahko občutil toploto njegovega telesa. ljubim te, ljubim, te! je kričalo v njem, a je bil taka pička da ni upal reči ničesar. vedel je kako elergičen je bil jeff na tako posladkane reči. ni ga želel razburiti, a v njegovem pogledu je bilo videti pravo oboževanje morda celo prava ljubezen.

Naslov sporočila: Re: flat no. 10, Pet Jan 11, 2013 11:26 pm

tagged is the handsome mr. kit smitten 1

asshole asshole ASSHOLE kakšna neumna rit je jeff!!! ><

s kotičkom očesa je opazoval, kako si je še kit prižigal svojo cigareto in v njem so se zbujala čustva, kakršnih poprej ni poznal. prej je bil kit sicer bolj priložnostno telo kot fant, v katerega bi bil zatrapan do ušes - zdaj pa se mu je dejansko dozdevalo, da je naredil ogromno napako, ker se je sploh kdaj spečal z njim. no, bolje - zato, ker je sploh kdaj ostal z njim. poznala sta se že vrsto let in skozi ves ta čas ga je prav spretno izkoriščal vsakič, ko se je njemu zdelo, da potrebuje družbo; kit pa je bil tako ali tako tak tip človeka, ki ga ni zavrnil preprosto zato, ker si z vsemi svojimi kompleksi v življenju ni mogel dovoliti, da bi izpustil nekoga, ki mu lahko da ljubezen, četudi samo fizično. poznal ga je bolje, kot si je lahko kit kdaj mislil in čeprav se mu to niti dozdevalo ni, ga je ljubil. resnično. a njegov ponos in istočasno strah - ki ga je tako dobro skrival, da ljudje še posumili ne bi, da ima globoko v sebi kak kompleks ali dva - sta mu onemogočala, da bi čutil kot kit. smrtonosna kombinacija. "ja," je skomignil z rameni, ko se je njegov ljubimec pozanimal, če je vse okej. kmalu bo, če ne drugega. ne da bi se obrnil proti njemu je začel; besede mu niso šle težko iz jezika, navsezadnje sta to počela ves čas. čez čas sta se spet spečala, preprosto zato, ker v mestecu kot je mayberry ni bilo ravno veliko homoseksualcev, ki bi s teboj delili posteljo v kateremkoli danem trenutku. po tolikšnem času pa bi bil lahko menda že pripravljen na kaj takega. leta in leta se je to dogajalo, vedno je zvezo razdrl on. "kit, ne morem več biti s tabo." še pogledal ga ni; gledal je predse, nekam na nasprotno steno, kjer se je nahajal poster umetnika alphonsa muche, za katerega je na potovanju v prago odštel približno pet dolarjev. cigareto je počasi ponesel proti ustnicam, zdelo se je, kot da se njun prizor odvija v počasnem posnetku. pljuča je napolnil s smrtonosnim dimom, nato pa ga je izdihnil nazaj v zrak, da je zaplapolal v sobi in se čez nekaj sekund razblinil. "ne ljubi se mi več," je navrgel kot pojasnilo, čeprav je bil razlog drugje. a imel mu je namen prizanesti vsaj z dejstvom, da se je pred nekaj dnevi v kabini trgovine v veleblagovnici mečkal s tipom, o katerem fantazira že nekaj mesecev. tako ali tako bo težil že brez tega, da mu prizna ta svoj mali greh. glavo je ob steni zavrtel proti kitu in ga pogledal s povzdignjenimi obrvmi. razen čudovitega telesa in ljubkega obraza ni bil prav nič posebnega. prej kup težav kot pa nekaj, za kar bi se bilo vredno boriti. vsi njegovi kompleksi in imperfekcije so mu že presedali.

Naslov sporočila: Re: flat no. 10, Sob Jan 12, 2013 6:27 am

iiiiii,

srce mu je utripalo kot zmešano, tako noro dobro se je vživel v svojo vlogo. v njunem odnosu je bil kit že od nekdaj tisti,ki je pri vsaki stvari ubogal jeffa. naj si le ta ni želel srečanja se je kit s tem preprosto sprijaznil in se prepričal, da ima že zadostne razloge za to. bil je precej naivne vrste človek in na žalost tudi tokrat ni pričakoval, da so bile reči že tako zelo resno porazne. vsakokrat ko mu je jeff strl srce si je v mislih naslikal optimistični prizor njiju pred nekaj urami, ko sta še ležala v postelji in nategovala drug drugega. zakaj prekleto je moralo biti tako? ob njegovih dejanjih se je na žalost počutil tako trapastega, nič vrednega kot bi bil velika nula na dnu morja, celo smet. včasih si je želel, da bi se znal postaviti zase, reči ne ko bi bilo to seveda potrebno. a namesto tega je vztrajno držal jezik za zobmi in se brigal zase, kot da bi ga jeffov odnos ne prizadel. čeprav si ni upal priznati, ga je bolelo. s cigaretom v roki bi se skorajda zadušil ko je vase potegnil preveliko dozo dima in ob tem skorajda izgubil dušo. precej narejeno se je odkašljal in se s pogledom zapičil naravnost v jeffa ki je imel na sebi zdelan izraz, kot bi ga vse skupaj bolj kot ne jezilo. zakaj? ni imel pojma. imel ga je rad, dal mu je vse, namesto tega pa je nazaj dobival celo sranje. njegovo celotno življenje je bilo podobno sranju. nihče ga ni imel zares rad, najsi sta ga mama in oče še tako spodbujala - bilo ju je sram, kajti njun najstarejši sin je bil na veliko žalost gej. globoko v sebi je seveda čutil nekakšno olajšanje, da je dal iz sebe tisto trapasto priznanje in ljudem povedal naravnost v obraz - ja, gej sem! marsikdo se je čudil, da je imel sploh dovolj jajc, med tem ko se je njemu vse bolj dozdevalo, da bi moral skrivnost še naprej čuvati zase in se ubiti v trenutkih žalosti. tako bi bilo lažje zanj in se vse pezdete, ki so mu grenili življenje. gej manj, pa kaj!
ni verjel njegovemu neprepričljivemu tonu glasu, a ni želel siliti vanj. vse kar mu je ležalo na duši bi tako ali tako povedal takoj, nenazadnje je bil to jeff katerega je poznal že toliko let. sprva zgolj tisto prijateljstvo, pozdravi, ki so nato prešli v poljube in nato v tisti orgazmični seks. na čase se jima je popolnoma odpeljalo. včasih ko sta se sprehajala po ulicah z roko v roki je bilo vanju zapičeno na tisoče šokiranih pogledov. namesto da bi se še vedno sekiral zaradi svoje obsesije z moškimi je v srcu čutil velikanski ponos in spoštovanje do jeffa. mar je bil res tako neumen? "vem," je tiho dejal, kot bi vedel o čem govori. čakal je na njegovo nadaljevanje, ki je bilo nekako trapasto. sam sebe je prepričeval, da se to v resnici ni dogajalo. ne sedaj, ko se je njuna pravljica komaj začela. "ne skrbi. za danes imam dovolj nategovanja, greva raje na kavo in čokoladne kolačke," je z nasmeškom na obrazu dejal in upal, da njegove besede niso bile drugega pomena. še na pol gorečo cigareto je ugasnil na pepelniku in se počasi odkotalil na drugo stran postelje tako da sta bila oddaljena le še za ped. "lahko naročiva tudi limonine tortice," se je pošalil in se z kazalcem dotaknil njegovega nosu, tako da ga je rahlo frcnil. svoje ustnice je približal njegovim in zavonjal močan vonj cigaretnega dima, nato pa tebi nič meni nič svoje ustnice prilepil na njegove in nekaj časa čakal na njegov odziv, ki ga seveda ni dobil.

Naslov sporočila: Re: flat no. 10, Sob Jan 12, 2013 7:19 am

tagged is the handsome mr. kit smitten 1

sprva se je z začudenim pogledom ozrl s kitu, nato pa mu je postalo jasno, da govori navadno sranje. lahko bi vedel, da si bo njegove besede interpretiral narobe, ah, prekleto, kot da je zahteval, da mu srce zlomi na veliko bolj boleč način. prav, če je prosil za to, bo to tudi dobil. "ne serji, kit, nisem mislil tega," je naveličano odgovoril zavedajoč se, da bo tole trajalo bolj dolgo, kot je sprva pričakoval. morda si bo gospodič zaželel še kakšnega terapevtskega pogovora o čustvih in ljubezni in njunem odnosu.. pri kitu je vse trajalo tako dolgo. res je bil tisti mali psiček, ki je zijal vanj z zaljubljenimi očmi, v resnici pa mu ni bilo prav nič jasno. nekoliko je še počakal, da je končal s svojimi bedarijami o kolačkih in limoninih torticah - resno, a je lahko zvenel še bolj pedersko? - in nazadnje se je s telesom nekoliko dvignil, da je bil zdaj v sedečem položaju s hrbtom, naslonjenim na steno za seboj. kit se mu je približal, preden je to lahko sploh predvidel in nazadnje je imel njegove mehke ustnice na svojih. le, da se ni imel namena premakniti. niti za milimeter. vsaj ne tako, kot bi pričakoval to njegov preljubi ljubimec. namesto tega je nekoliko zdrsel nazaj ob zidu, da se je odmaknil od njegovih toplih poljubov, z rokami pa ga je odmaknil od sebe. ne pregrobo; pri njem je imel vedno občutek, da mu bo najmanj polomil vse kosti v telesu, če bo preveč grob; še ena takšna malenkost pri kitu. filippo je bil tako drugačen. bil je kot.. bil je kot apolon. zanj se ne bi bal, da ga bo poškodoval. verjetno bi se nategovala štiriindvajset ur na dan. znova je s povzdignjenimi obrvmi pogledal kita, kot bi pričakoval, da se mu bo morda vendarle posvetilo, a ker temnolasec ni rekel ničesar, se je preprosto odločil, da bo začel sam. morda mu pa nekaj grobosti vseeno ne bo škodilo. "nisem govoril o nategovanju in nočem kurčevih limoninih tortic," je ostro rekel, ob čemer je najbrž že ustvaril prvo ranico na njegovem občutljivem srčku. kje, pri kurcu, ga je sploh staknil? "govoril sem o nama. nočem več biti s tabo. v paru. nočem te več nategovati in ne ljubi se mi več teh tvojih pasjih očk, ko me gledaš, kot da si nekoliko retardiran ali kaj." odmaknil je pogled, naredil nov dim in s precej galomansko potezo otresel pepel iz cigarete v pepelnik. pizda, kot da mu je bilo potrebno prav vsako stvar razlagati in razlagati. kot da je imel zares duševno zaostalega tipa v postelji. "okej?" je nekoliko mirneje, še vedno pa izredno trdno vprašal, ko si je nekoliko oddahnil.

Naslov sporočila: Re: flat no. 10, Sob Jan 12, 2013 7:54 am

jeff,

nikakor ni bil retardiran in ob njegovih ostrih besedah je bil rahlo presenečen. kaj za vraga se je v resnici dogajalo? v šoku je ostal brez besed in pomiljujoče zrl vanj. resno? po vsem tem času ga bo vrgel na cesto kot prekletega bedaka, samo zato ker se mu pač ni ljubilo biti z njim? pomislil je na vse zakonce in ljudi, ki so bili že dolga leta v zvezah pa jih takšni majhni prepirčki in problemi niso vrgli s tira, vsaj ne do te mere da so se razšli. kot na primer ellen, ženska ki mu je bila kot nekakšen navdih. poročena je bilo z portio in nikdar ni zaznal, da bi imeli kakršen koli problem. zakaj se je to dogajalo torej pri njima? nenazadnje še ni slišal za kakršenkoli recept, ki bi rešil probleme. potreben je bil pogovor česar pa pri njima vsekakor ni bilo. skorajda užaljeno je sklonil glavo in pogled preusmeril na svoje noge. auč, njegove ostre besede so bile kot puščica naravnost skozi srce. roke so bile sedaj že naslonjene na njegovih kolenih niče več se ni dotikal njegovega telesa. pravzaprav je bil v tistem trenutku tako šokiran, da si ga ni upal niti pogledati, ali pa mogoče tega celo ni zmogel zaradi položaja ki je vladal med njima. on je bil gospodar, nad njim vsekakor. bil je kot njegov cucek in on je rade volje pometal z njim, kakor se mu je pač poželelo. sprva ničesar ni komentiral, oči so postajale vse bolj rosne in upal je na to, da bo počasi dojemal kaj je pravzaprav govoril in se opravičil za vse skupaj kot bi šlo za zmoto. namesto tega pa niti ni premogel njegovega pogleda, ki je bil poln gnusa in naveličanja. "to je torej to?" je tiho vprašal in se s telesom obrnil proti oknu, stran od moškega ki je sedaj postajal vse večji tujec. z nogami se je nekoliko že dotikal tal, celotno telo pa se je pričelo rahlo tresti. seveda ni šlo za hladno ozračje, ki je vladalo med njima pač pa za njegov trenutek šibkosti. "ne razumem. kaj za vraga je tako narobe, da nočeš biti več z mano?" je sedaj že nekoliko bolj odločneje vprašal, čeprav je imel v grlu velikanski cmok in zaradi le tega niti ni mogel normalno govoriti.
in tako je po njegovem licu spolzela prva solza obupa, jeze hkrati pa tiste neverjetne krhkosti da je že bolelo. vseeno mu je bilo kako miren ali nemiren je bil. zakaj v pizdo mu je delal take reči? njegov obraz je postajal vse bolj živo rdeč, pod očmi pa so se razkazovali črni kolobarji. "jaz... jeff, ljubim te," je nemočno dejal in vstal iz postelje. bilo je napeto, skorajda preveč. obrnil se je proti njemu in se z velikansko težavo srečal z njegovimi očmi. v tistem trenutku je prvič opazil kako zelo vseeno mu je bilo zanj.

Naslov sporočila: Re: flat no. 10, Ned Jan 13, 2013 7:28 am

tagged is the handsome mr. kit smitten 1

naveličano se je obrnil stran, ko se je njegov preljubi ljubimec odločil, da še vedno ni bilo povedanega dovolj. prav zares, če bi preprosto pustil, da se stvari odvijajo, kot je potrebno, bi bilo najverjetneje v dani situaciji veliko lažje. tako da je vrtal in vrtal in hotel je vedeti prav vsak detajl, ki mu bo samo še dodatno zlomil srce. seveda je bilo to to. kaj drugega naj bi bilo? o bog, kako neumna in popolnoma nesmiselna vprašanja. razumel je lahko, da kitu ni bilo lahko, ker morda v svoji otroški naivnosti takšnega obrata ni niti najmanj pričakoval. pa četudi je bil pričakovan, oh, pa še kako očiten je bil; iz satelita se je lahko na zemljo videlo, da se bo to zgodilo. vsem je bilo jasno - samo kitu ne. včasih se mu je zdelo ljubko, da je tako naiven, zdaj pa ga je to motilo, dejstvo, da ni pričakoval tega, je situacijo naredilo toliko bolj napeto in toliko bolj komplicirano. nato se je kit vidno razburil, sam pa je ostal enako hladen kot poprej. "nič ni narobe. samo ne ljubi se mi več. dolgočasim se." laž, a dobronamerna; verjetno je bilo veliko lažje, kot da bi mu takoj v obraz vrgel dejstvo, da je zaljubljen v drugega in da si je ob orgazmu predstavljal, da je v nekom popolnoma drugem. kit je imel dovolj sranja brez da je slišal stvari, ki jih najbrž ne bi hotel nikoli v življenju. počasi se je obrnil k njemu in ko je videl, da mu po licih polzijo solze, je nagnil obraz in ga pogledal, kot bi mu hotel reči, naj ne bo tako prekleto dramatičen. skozi to sta šla že tolikokrat.. skozi to sta šla približno tolikokrat, kolikor je imel doma poletnih čevljev. dovolj, da so napolnili omaro. privzdignil je obrvi, ko so iz kita priletele nove besede obupa in brez najmanjšega odlašanja jih je zavrgel. "daj no, kit, saj ne misliš resno s tem sranjem," je počasi pričel majati z glavo, čeprav je nekje v sebi vedel, da je njegov ljubimec še predobro verjel v pravo ljubezen in kdo ve kakšne dodatne delirije, ki jih je sam zavračal kot niti najmanj verjetne. bolj je vse skupaj govoril zato, da bi na nekem nivoju prepričal samega kita, da se moti. ponavadi mu je šlo to prekleto dobro, zdaj pa se je spraševal, če bo fant toliko dovzeten, ko pa ga je ravno postavil na čevelj. "ne govori takšnih pizdarij. super sva se imela in dokler je šlo, je šlo. to ne pomeni, da me moraš nenadoma.. ljubiti." ob sami besedi ga je streslo. kakšno sranje, ljubezen?! kje neki? on je že ni čutil, ne zares. znova je otresel pepel iz cigareta, nato pa ga je ponesel nazaj proti ustom. počasi se je še sam spravil iz postelje na noge, ošinil kita, nato pa naredil nekaj korakov in iz pisalne mize potegnil ene od sveže opranih spodnjic ter si jih pričel vleči preko tenkih kolen.

Naslov sporočila: Re: flat no. 10, Pet Jan 18, 2013 10:04 pm

misel na to, da bi šla na razen ga je bolela in hkrati strašila. nekako ni verjel v to, da bi bil sploh zmožen živeti sam. z jeffom sta bila skupaj skoraj štiri leta in ljudje so jih bili že dokončno vajeni, tako da si niti predstavljati ni znal kako bi znalo biti karkoli drugače. kar ni in ni mogel verjeti, da je bil on tisti, ki je želel narediti konec. v tem položaju se je počutil tako nizkega in hkrati predanega njemu. izdal ga je in osramotil in kakor da bi še ne bilo dovolj vsega skupaj se je kit celo zavedal, da je pravzaprav v vsem tem tičalo še kaj globjega kot samo to, da se ga je naveličal. a v tistem trenutku je v svojem srcu čutil velikansko praznino, bolečino kot kako debelo rezilo, ki bi se vanj zabadalo znova in znova. rane iz katerih je curljala kri je skušal potlačiti globoko vase, a zaradi napada panike v tistem ternutku se je samo žalostno sesedel na tla in tam obtičal dokler ga iz joka ni predramil oster glas nejgovega kompanjona. želel si ga je pogledati z razumevanjem v pogledu, a tega ni premogel. bilo ga je sram, kot bi se znašel v zagati iz katere ni mogel. njegov obraz je postajal živo rdeč in oči so bile rosne zaradi joka.
razočaran nad svojim življenjem je prikimal z glavo in skomignil z rameni. dobro. pač ga ni ljubil, a moral bi ga imeti vsaj malo rad. ne po štirih letih, ko sta tičala dan in noč skupaj. ni se ga mogel kar naveličati, ali pač? njegovo globoko dihanje se je iz sekunde v minuto pospeševalo in in kotičkov ustnic mu je tekla slina, ki je nekako ni mogel nadzarovati. njegov jo je bil slišati kot glasen obup jokajočega pevca, ki je naokrog šriil svojo žalost. zavedal se je, da s svojim ravnanjem ne bo prišel daleč, vsaj ne pri jeffu ki je bil znan kot brezsrčni prasec. a bil je posvarjen in sedaj je bilo prepozno. ljubil ga je! "jeff, tega mi ne moreš narediti. vsaj ne po štirih letih, ki sem ti jih posvetil," je v joku izbruhnilin poklenil k njegovim nogam. z hladnimi dlanmi se je oprijel njegovih mišic in nežno drsel gor in dol. "prosim, ne. ne delaj mi tega, rad te imam." je moledoval in pri tem pustl, da so mu debele kaplje joka spolzele po licih navzdol. s čim si je zaslužil tako ravnanje?

Naslov sporočila: Re: flat no. 10, Pon Jan 28, 2013 9:53 pm

tagged is the handsome mr. kit smitten 1

melodrama, ki jo je izvajal njegov zdaj že bivši ljubimec mu je obračala želodec. včasih bi se mu zasmilil in po kolenih bi se splazil do njega in ga poljubljal po čelu in po kodrih in se mu opravičeval, ker je takšen kreten. zdaj je bilo edino, kar je lahko naredil, to, da je nekoliko nagnil glavo in s podobnim odnosom namrščil čelo. kit je sopel kot kakšen majhen psiček in zdelo se je, da mu je prav zares raztrgal srce; tipična kitova melodrama. ob takšnih izpadih se je vedno znova čudil, da dečko ni postal igralec, ker bi s prizori strtega srca najbrž zaslužil celo premoženje. ah, kakšen patetičen psiček. prav zares ni vedel, kaj naj bi sploh še naredil z njim; slej ali prej ga bo preprosto vrgel iz stanovanja, če ne bo oblečen, bo pač njegove cunje zalučal na hodnik z njim vred. "kit!" je ostro urezal po tem, ko je dečko izpeljal svoj prvi del monologa. "nehaj s to svojo usrano melodramo, okej?" bil je naveličan njegovega sopenja in njegovih solz in njegovih večnih teorij o resnični ljubezni in njegovega.. sranja. imel je dovolj vsega tega sprenevedanja. ni se mu več ljubilo, tako preprosto je bilo. in pa - seveda - želel si je filippa in po tem, ko ga je okusil, se ga preprosto ni mogel naveličati. kita, po drugi strani, se je naveličal že zdavnaj. če se ga ne bi, morda z njim ne bi ravnal kot s svojo psico. morda bi z njim dejansko ravnal tako, kot si je fant zaslužil, ko ni zganjal drame. "ne morem poslušat tega tvojega sranja, prav zares," je nadaljeval v nekoliko bolj umirjenem tonu in iz naslonjala stola pobral eno izmed srajc ter si jo nadel, nato pa začel zapirati gumbe, vse, da bi kitu pokazal, da je že skrajni čas, da se spravi iz njegovega stanovanja.. in iz njegovega življenja. in potem se je fant nenadoma oklenil njegovih nog, o bog, prav zares kot dvoletni otrok, in nekaj jokal o tem, kako ga ima rad. sunkovito je stopil korak nazaj in iztrgal noge iz njegovega prijema z izrazom pristne groze na obrazu. "pa dobro, kaj se greš?" je zdaj z jezo v glasu skorajda zaklical. imel je dovolj; dovolj klečeplazenja, dovolj hlipanja, dovolj sitnarjenja, dovolj otročjega obnašanja. ko so ljudje govorili, da imajo tipi s tipi manj težav, so se jasno zmotili, kajti kit je bil hujši od katerekoli jokajoče kuzlice. "obleci se in se spravi iz mojega stanovanja!" njegov krik je glasno odmeval od belih sten; če ne prej, ga je zdaj prav zagotovo kit dokončno zlomil.

» flat no. 34,
» flat no. 03,
» flat no. 13,
» flat B1,
» flat no. 06,

flat no. 10,

flat no. 10,

Similar topics

Similar topics