Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.
the leading lady
the leading gentleman
best friendly connection
best family
best chemistry
honorary member
biggest ego
biggest sweetheart
should be a couple
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.
Število prispevkov : 153 Reputation : 49 Join date : 25/10/2012
Naslov sporočila: room no. 349, Pon Dec 17, 2012 7:14 am
lincoln westwood archeologist
Število prispevkov : 241 Reputation : 31 Join date : 20/09/2012
Naslov sporočila: Re: room no. 349, Pet Dec 21, 2012 3:15 am
! caleb !
"us, before we went on plane!" - love, lotte
v roki je držala debelo potovalko in je le stežka prenašala naokoli. nekaj časa je samo nemo strmela v prihajajoče mesto in če ni bilo že sama okrasitev new yorka velikanski šok je šlo za popolnoma druge ljudi. na ulicah je bila velikanska gneča in vsi so hiteli sem ter tja. hotel sam je bil na srečo nekoliko odmaknjen od dogajanja, a spet ne toliko, da bi gosti hotela karkoli zamudili. na sporedu je bila cela kopica zabav, seznam poln ljudi, ki so se udeleževali raznih tur po mestu. stolpnice, bogataši, trgovinice in še in še takih reči, ki so jo bolj kot ne presenetile. seveda je vedela kaj pričakovati v new yorku. šlo je za mesto, ki ni nikdar spalo in za vraga je imelo prav! nikakor ni nameravala spati, vsaj ne ob moškemu kot je caleb. minila sta že dobra meseca odkar sta tako rečeno uradno postala par. nekaj dni gor ali dol, seveda. new york je bilo potovanje na katerega sta oba računala že nekaj časa in če ne drugega je bila to prava sprostitev. počasi je težko torbo spustila na tla, da je pristala nekaj centimetrov stran od njene noge. tiho je zastrmela v velikansko rdečo posteljo, ki je stala naravnost pred njo, nato pa se glasno zasmejala in se obrnila k rjavolascu. "kaj ni preprosto čudovito?" je vprašala in se vrgla v njegov objem. v danem trenutku ni imela najboljšega občutka za čas, a moralo je biti že pozno, kajti na cestah so se že prižigale novoletne lučke, luna pa se je že šopirila po nebu. njen glas je bil rahlo utrujen, a hkrati je bila tako polna energije, da bi lahko počela karkoli. "ne morem verjeti, da sva končno prišla!" je z rahlo vzhičenim tonom dejala in svoje ustnice prisesala na njegove. prekleto - kako zelo čudovito je bil! namenila mu je rahel nasmeh, nato pa se povsem domače z vso svojo silo vrgla na posteljo. med potjo do ogromne debele kepe vzglavnikov - ki jih je moralo biti najmanj deset - si je poskušala sezuti čevlje in s sebe spraviti debelo jopico in plašč, ki sta jo grela pred zunanjim mrazom. "prideš?" je navdušeno dejala in z roko nakazala, naj se ji pridruži. oboževala je prestižne hotele. in edina stvar, ki jo je pogrešala je bil drag šampanjec in topla kopel z vrtnicami.
julian wyatt
Število prispevkov : 57 Reputation : 20 Join date : 29/11/2012
Naslov sporočila: Re: room no. 349, Pet Dec 21, 2012 5:31 am
CHARLOTTE
ni mogel skriti navdušenja nad utripajočim se mestom, ki se je širilo okoli njiju. četudi ne bi bilo okrašeno, bi bilo še vedno fantastično. ogromne stolpnice iz katerih so sevali najrazličnejši plakati, na nekaterih pa so se vrteli raznorazni videoposnetki, ki so bili v teh mesecih praznično obarvani. česa boljšega si za novoletni oddih ni mogel zaželeti. mesto zabav. poleg tega pa je ob njem stala ljubezen njegovega življenja. odločitev, da novo leto preživita skupaj v new yorku je bila ena izmed boljših. rama ga je že tako prekleto bolela, saj je za teden dni spakiral čisto preveč, saj nikakor ni želel pustiti doma njegovih preljubih fotoaparatov. to potovanje je želel ovekovečiti tudi na slikah. slike so postali spomini za vedno. oddahnil si je, ko je končno tako kot charlotte, spustil potovalko na tla in se ozrl po sobi. glede na družinsko finančno stanje nikoli ni bil deležen pravega luksuza, odkar pa je sam služil denar, je to lahko občutil na lastni koži. "boljše ne bi moglo biti." ko je s pogledom švigal od enega kota do stene, postelje in perfektno poravnane posteljnine na njej. prepustil se je toku in užival v trenutkih s svojim dekletom. strastno ji je vračal vse poljube in jo ob enem stisnil v objem. opazoval je njeno sproščenost in se nasmehnil ob njenem skoku na posteljo. kako zelo se je zadrževal, da ji v istem trenutku ni sledil in ji pomagal sleči oblačila. vsa oblačila, ki so bila na njej so bila odveč. tako močno si jo je želel stisniti golo ob svoje telo in jo prekriti s poljubi. "mhm." je bilo vse kar je lahko izdavil in sedel na posteljo, ter se s hrbtom naslonil na steno. potegnil jo je na prsi ter nagnil glavo in pritisnil ustnice na njene, prste pa zapletel v njene lase. roka mu je polzela najprej po roki, nato po boku do njenih stegen. "ljubim te. ljubim tebe, tvoje telo, vse." njegovo bitje srca je bilo vse hitrejše. kako si je lahko zaslužil tako dekle? za nekaj trenutkov je prekinil serijo poljubov, roka pa je še vedno počivala na njenem stegnu. "glede na to da smo v new yorku, bi se lahko bolj potrudili in nas pričakali s šampanjcem." je rekel in se zahihital. ni se želel napiti, temveč le nazdraviti ob tako posebnem trenutku, kot je bil ta.
lincoln westwood archeologist
Število prispevkov : 241 Reputation : 31 Join date : 20/09/2012
Naslov sporočila: Re: room no. 349, Pet Dec 21, 2012 9:05 am
"because i love you."
njegovi poljubi so bili sladki. kot bi na ustnicah nenadoma občutila na litre sladkega medu, ki bi spolzeli po vsem telesu, tako zelo ljubljeno se je počutila. morda je šlo tudi za tisti več vredni občutek, dobila je vendarle veliko več pozornosti kot si jo je kdarkoli pridobila od svojih staršev. oče je bil tako ali tako polno zaposlen s svojo službo in po njegovi smrti je bila mama tista, ki je morala služiti denar. otroci so tako več ali manj odraščali drug z drugim in nikoli ni bila zares deležna tiste prave družinske ljubezni ob kateri bi se lahko počutila celo nekoliko ponosna. ne, bila je st. cloudova. vedno je imela več kot ostali, najsi je bilo to še tako težko mogoče. nekaj časa je obtičala na njem, z glavo naslonjena na njegove prsi je poslušala njegovo dihanje, vdih za vdihom. slišati je bilo tako pomirjujoče in realistično. kot bi bila to edina vez med nadnaravnim in tistim realnim svetom. z njim je bilo to še posebej težko. skupaj sta bila dobra dva meseca, pa je že čutila da bi si lahko želela več. ne. ni bila zgolj želja, bilo je več kot le poželenje. hotela ga je. tako močno ga je želela na sebi, da je bolelo ko se je zadrževala, da z njega ne strga oblačil. lase je imela preprosto spuščene, tako da so ji kodri lahko prosto padali vse do tilnika in nekoliko čez prsi. oblečena je bila v belo srajco, spodaj pa črne hlače, v katerih se je počutila nekoliko nelagodno. nenazadnje niso bile trenirke, tisto v čemer se je počutila še najudobnejše. a ni se želela pritoževati, new york - svet mode, ni imela namena izpasti kot kaka tepka. "tudi jaz tebe," privzdignila je glavo, le toliko da je lahko uzrla njegove rjave kostanjeve oči, nato pa se široko nasmehnila in ga poljubila. prepletla je njuna jezika in pustila, da je on vodil njun ritem. ko sta se nekoliko odmaknila drug od drugega se je z rokami ovila okoli njegovih prsi in zaprla oči. "haha, ti pa si domišljaš. kot da rdeče vrtnice na postelji niso dovolj. sicer pa, lahko si ga naročiva sama," je zamomljala in v dlan stisnila cvet vrtnice, ki je ležala na postelji.
julian wyatt
Število prispevkov : 57 Reputation : 20 Join date : 29/11/2012
Naslov sporočila: Re: room no. 349, Pet Dec 21, 2012 10:17 am
comment: ooomg.
čas je prehitro mineval, ko sta trenutke preživljala skupaj. ure so bile minute in minute so bile sekunde, tako hitro je čas tekel mimo njiju. pobožal jo je po njenih svilnatih laseh in se nasmihal. že dolgo si je želel, da vsaj eno noč preživita skupaj, saj do sedaj, v dveh mesecih odkar sta uradno postala par, nista prespala v isti sobi. zdaj pa je bilo na vrsti nekaj dni, ki jih bosta preživela skupaj. štiriindvajset ur na dan, ki pa bodo prehitro minile. že sedaj si je v mislih naslikal celotni potek dogajanj, ki so mu na obraz narisale širok nasmešek. vendar tega ni želel deliti na glas. pogled v njene prekrasne oči pa mu je povedal, da tudi sama razmišlja podobno kot on. oba sta se zadrževala. čeprav je na videz mogoče deloval sproščeno, je v telesu čutil goreč plamen, ki se je širil v ogenj. želel je odpeti vse gumbe na njeni srajci in njene hlače zalučati čez polovico sobe, vendar se je zadrževal. le koliko časa bo moralo še miniti, ko bo pokazal svojo živalsko plat. segel je po telefonski slušalki, ki je počivala na omarici in zavrtel številko recepcije. "halo? bi lahko naročila hladen šampanjec." je rekel v slušalko in na drugi strani dobil pritrdilen odgovor. "soba 349, hvala." odložil je slušalko in se posvetil svoji dragi ter njuna jezika združil v francoski poljub. lahko je okusil sladkost njenega jezika in mehkost njenih ustnic. njen parfum ter njena nežna koža sta povzročila, da so se vse njegove mišice v telesu napele, dlake pa so stale pokonci. s prsti je počasi hodil iz stegna proti trebuhu in se ustavil ob gumbih na srajci. postajalo je vse bolj vroče, zato se je dvignil v sedeč položaj, slekel pulover, ga vrgel na tla ter legel nazaj poleg charlotte. "mešaš mi glavo." je šepnil v njeno uho ter nežno ugriznil v ušesni mešiček. zopet je roko spustil na njen trebuh, s prsti je prijel za prvi gumb in ga odpel ter se dotaknil njene hladne kože. dlan je drsela najprej po trebuhu do boka, kjer je nekoliko močneje prijel za njeno kožo ter jo strastno poljubil. ni želel iti prehitro, zato je počasi odmaknil ustnice in globoko vdihnil.
lincoln westwood archeologist
Število prispevkov : 241 Reputation : 31 Join date : 20/09/2012
Naslov sporočila: Re: room no. 349, Čet Dec 27, 2012 2:19 am
sprva jo je bilo kar malo strah kako bodo na vse skupaj odreagirali njeni domači. caleba so seveda poznali že dolgo časa, a ne v obliki njenega fanta. imela je srečo, da je bil priljubljen in je na njih naredil tisti vljudnostni vtis. vseskozi je bila prepričana, da bodo ponosni na njeno izbiro, a namesto tega nihče ni rekel ničesar, razen tega, da je prijeten mladenič. vseeno se je požvižgala na njihovo mnenje, kajti tokrat je bilo prvič, da je bila v življenju resnično zadovoljna. imela je vse kar ji je srce poželelo in povsem srečna je bila, da je z njim lahko preživela še nekaj dni povrhu. z izbiro kraja je bila vesela, kajti v new yorku je bila zgolj enkrat. šlo je za bolj poslovno očetovo zadevo, tako da je bila družina bolj ali manj v hotelu. z calebom sta se na veliko srečo oba navduševala nad mestom, slikami, trgovinami in raziskovanjem. popolno! z rokami si je šla skozi lase in prijetno vzdihovala vonj njegovega telesa, ki je bil prižet tako blizu nje. njegova roka je bila dvignjena k ušesom in komaj je slišala kaj je govoril. povsem osupla od njegovih lahkotnih gibov je opazovala vsak njegov korak in se pri tem široko smehljala. "that's why i love you!" je tiho zamomljala in ga poljubila. bilo je tako eksotično ko so se njune ustnice združevale. kot bi se združila dva močna magneta in potem po dolgem dolgem času popustila le toliko, da sta prišla do sape. delčki so se tako dopolnjevali in v mislih je imela sto in en način kako bi mu lahko dokazala, da ga ljubi. ko je slekel pulover je zraven razkazal še delček svoje kože. s prsti je nežno polzela po njegovem trebuhu in njegovi goli koži. "ljubim te," glasno se je zahahljala, nato pa ga z roko nežno pritisnila ob vzglavje postelje in sedla nanj. končno je pomislila! prijela je za rob njegove majice in jo z najmanjšim trudom potegnila dol z njega. njene ustnice so bile razširjene v širok nasmeh, kot je opazovala njegovo razgaljeno telo. z rokami se je zarila med njegove lase in ga nežno privila k sebi in svoj jezik ponovno združila s svojim. poljubi so kar deževali in z ustnicami je drsela po vratu navzdol in se ustavila pri hlačah. potrebno jih je bilo sleči, kot sta to naredila z njenimi. preprosto kaj?
julian wyatt
Število prispevkov : 57 Reputation : 20 Join date : 29/11/2012
Naslov sporočila: Re: room no. 349, Čet Dec 27, 2012 9:24 am
gledal je njeno popolno telo, in jo zasipaval s poljubi. poljubil jo je na ustnice in za sekundo sedal njeno spodnjo ustnico, nato nadaljeval s poljubi po njeni bradi do vratu. še vedno je lahko vonjal njen nežen parfum, ki ga je tako oboževal. ljubil je vse na njej. njena mehka koža je bila tako vabljiva, da se ni mogel odlepiti od nje. tako kot ga je privlačila ona, ga ni še nobena druga. odkar jo je spoznal, je vedel, da se bo to nekoč zgodilo, zato ni nikoli v svoji postelji gostil drugega dekleta. zahihital se je ob njeni potezi, ko je njegova majica pristala na tleh in se z rokami oklenil njenega telesa. njuni poljubi so bili čez dalje bolj strastni in divji. njegovo telo je drhtelo. zaslišal je trkanje na vrata in odmaknil ustnice od njenih. zakaj je moral naročiti in tako zmotiti ta popoln trenutek. "sekundo." je šepnil in se brez majice dvignil iz postelje ter skoraj stekel do vrat. "hvala." je bilo vse kar je lahko izdavil in zaloputnil z vrati. zmagoslavno je dvignil steklenico šampanjca in jo položil v vrč ter ga napolnil z ledom iz hladilnika. vrnil se je na posteljo ter spet prisesal svoje ustnice na njene. z eno roko se je dotikal njenega tilnika in s prsti polzel skozi njene lase, z drugo pa je začel odpenjati gumb ter zadrgo na svojih hlačah in jih potisnil iz sebe. "si prepričana?" je ljubeznivo vprašal in ji pritisnil nežen poljub. želel si jo je, vendar je bil pripravljen počakati, če bi se odločila, da to še ni pravi čas zanjo. bila je tako čudovita, ko je ležala na njem in po dolgem času se je počutil ljubljenega. že nekaj časa je bil deležen družinske ljubezni, ljubezen ljubljene osebe pa je končno doživljal z njo. z dekletom, ki ga je ljubil. sedaj pa je napočil trenutek, da njuno ljubezen okronata z dejanjem, ki je tako intimno, tako lepo, če se le zgodil med dvema, ki se ljubita. s telesom se je nagnil nekoliko na rob postelje ter potipal za nahrbtnikom in iz njega potegnil kondom. nikakor si ni želel, da bi bila ta noč tista, v kateri bi se njuno življenje obrnilo na glavo. ne, bilo je preveč popolno. "želim si te." ji je strastno šepnil na uho in nežno ljubkoval.
lincoln westwood archeologist
Število prispevkov : 241 Reputation : 31 Join date : 20/09/2012
Naslov sporočila: Re: room no. 349, Čet Dec 27, 2012 11:43 pm
caleb,
"before the big moment." charlotte
ni imela nobenih problemov s tem, da bi se v spolne odnose spustila že pred poroko. nenazadnje niti ni bilo rečeno, da se bo sploh poročila, zato s takimi rečmi res ni komplicirala. v sebi je čutila rahel strah, ki se je razširjal po celotnem telesu, a to je bilo normalno, kajti najverjetneje je bilo za oba prvič. vedela je, da ga ima resnično rada. verjetno je bilo to veliko bolj pomembno, pravi odnos in prava ljubezen. z očmi je požirala njegovo telo in z dlanmi spolzela po njegovih mišicah, let toliko da je ohranjala stik z realnostjo. misli so ji odplavale povsem drugam, v svet kjer sta obstajala zgolj onadva in nič drugega ji ni bilo pomembno. z njim je preživljala tiste dragocene trenutke, ki so se ohranili kot spomini globoko v možganih. ob njegovem skoku s postelje se je nekoliko namuznila in ga nemo opazovala, kako se je izza vogala prikazal z šampanjcem v roki. "na kaj nazdravljava?" zazrla se je v njegov obraz in občudovala poteze ustnic, ki so se skozi ukrivljale v nasmeh. počakala je, da se ji je pridružil na postelji, nato pa ga privila k sebi in pustila, da je sam vodil proces slačenja. ustnice je ukrivila v širok nasmeh in skomignila z rameni. "pa že," je dejala in ga poljubila. še kako zelo je bila pripravljena nanj. ni nameravala čakati in se zadrževati, kajti skoraj je bila prepričana, da si je tudi sam želel nje tako zelo kot pač ona njega. počasi je pričela slačiti hlače in ko je ostala zgolj v spodnjih hlačkah, je jeanske zabrisala v drug kot sobe. ni ji bilo mar, kako bodo na nered reagirale čistilke, v tistem trenutku se je skoncentrirala zgolj nanj. "tudi jaz tebe," se je zahihitala njegovi zaletavosti, nato pa sedla nanj, med tem ko je bil s hrbtom naslonjen na vzglavje postelje. z rokami je pograbila z rob svoje majice in jo v enem gibu slekla s sebe. z rokami si je razmršala lase in jih nato potisnila za uho, tako da je niso motili. všeč ji je bilo, da je on poskrbel za njuno zaščito, kajti v tistem trenutku nikakor ni bila zmožna premišljevati o teh rečeh. zgolj v temno modrem modrčku in hlačkah narejenih iz čipke se je stisnila k njemu in se z nogami oprijela njegovih. kolena je usmerila navznoter, tako da je imela trdno oporo.
julian wyatt
Število prispevkov : 57 Reputation : 20 Join date : 29/11/2012
Naslov sporočila: Re: room no. 349, Pet Dec 28, 2012 5:38 am
note:ook. v detajle ne bomo šli ne? hihih.
ogledoval si je njeno telo, ko je sedela na njem zgolj v spodnjem perilu in božal njeno mehko kožo. z rokami je otipal zaponko njenega modrca ter ga z lahkotno kretnjo odpel. odvil je zavojček s kondomom in….
(after ...)
obležal je v postelji in charlotte objel čez ramo, tako da je njena glava počivala na njegovih prsih. čeprav je bilo za oba prvič, je bilo tako popolno in magično. »tako prikupna si, ko imaš zmršene lase.« jo je podražil in ji pritisnil poljub na čelo. spustil je roko in sedel na rob postelje, si oblekel spodnjice in se sprehodil do mizice na kateri je čakal šampanjec. "sedaj pa lahko nazdraviva." saj ne, da bi morala nazdraviti njunemu prvemu seksu, a vendar je bilo to, da sta bila skupaj potrebno zapiti. pograbil je še dva kozarčka in se vrnil do postelje. steklena kozarca ji je potisnil v roke, sam pa je odvil ovoj okoli zamaška, ter slavnostno odprl steklenico, da je zamašek odneslo v zrak, za nameček pa je nekaj vsebine butnilo iz steklenice in se razlilo po njegovih nogah. "hm. mislim, da bova morala pod prho." je bušnil v smeh in napolnil kozarce z alkoholno tekočino. steklenico je odložil na nočno omarico in prijel za svoj kozarec. "nazdravljava…." je začel z govorom in se najprej sklonil do njenih ustnic ter se zagledal v njene oči. "…na naju." prepletel je njuna jezika in komaj je še držal kozarec pokonci, da se tekočina v njem ne bi razlila. odmaknil se je za centimeter in si nadel širok nasmešek. že dolgo je bilo tega, ko je bil tako srečen, kot je bil srečen sedaj. njena bližina, njena sapa in njen vonj sta ga pomirjala, čeprav je bil tako živčen in se je čudil, da do sedaj še ničesar ni razbil ali pokvaril. hrbet je naslonil na leseno vzglavje postelje in raztegnil noge. nikakor ni želel uničiti trenutka z napačnimi besedami ali s povabilom, da se odpravita iz sobe in si ogledata mesto. za to bosta imela dovolj časa jutri ali pojutrišnjem. za sedaj je bilo dovolj, da sta v sobi in uživata. pobral je list rdeče vrtnice in ga podržal v roki. kako romantično, da so poskrbeli tudi za to.
lincoln westwood archeologist
Število prispevkov : 241 Reputation : 31 Join date : 20/09/2012
Naslov sporočila: Re: room no. 349, Pet Dec 28, 2012 9:47 am
caleb
všeč ji je bil način, kako elegantno je vse počel. njegove roke so se ovijale okoli njenih bokov in s dolgimi sladkimi poljubi je otresal njeno telo, tako da se je počutila kot kaka sadna kupica. med tem ko je on odvijal kondom je sama nervozno pričakovala tisto kar je seveda sledilo. razen gledanih filmov si spolnih odnosov niti ni znala predstavljati. vse je zvenelo tako odtujeno, a sedaj ko se je vse skupaj resnično dogajalo je bilo čudovito. prvič zanjo in prvič zanj.
smešno, kako so se vsa dekleta pritoževala nad tem kako naj bi bolelo, ne zanjo. počutila se je tako prijetno, polno, zadoščeno in hkrati energično. šampanjec je bil samo še dodatek s katerim sta polepšala vso stvar. zasmejala se je njegovi nerodnosti in se pri tem glasno zasmejala in pri tem upala, da ni zbudila kakih gostov v hotelu. nenazadnje niti nista bila tako glasna. "na naju," je ponovila za njim in svoje ustnice ponovno združila z njegovimi. okus njegovega jezika je bil tokrat že po šampanjcu kar ji je bilo všeč. rada je imela šampanjec, kajti vsa ta stvar jo je spominjala na tiste novo letne zaobljube in nore zabave, hkrati pa ni mogla kaj, da se ne bi spominjala očetovih poslovnih zabav in dolgočasnih dogovarjanj o poslu. glavo je naslonila na njegova prsa in vzdihnila privlačni vonj po potu. "seveda bi se prha prilegla takoj po šampanjcu," predstavljala si je skupno tuširanje kot v kakem dragem hollywoodskem filmu, le da je tokrat ona igrala tisto vlogo lepotice in on bogataša, ki mu je osvojila srce. "caleb, hvala ti. bilo je tako popolno in za prvič ne bi moglo biti bolj popolno," je tiho zamomljala v njegovo uho in pri tem z zobmi nežno ugriznila v njegovo mečico in pri tem živalsko zapredla. glasno se je zasmehljala in kozarec dragega šampanjca pristavila bližje k ustom. naredila je dolg požirek in od užitka zagodla. ni bilo besed za to kako zelo vesela je bila v tistem trenutku, da doma niso bili revni kot cerkvene miši. nekoč ji denar ni pomenil nič, še danes ni bila materialistka, a kljub temu je bila to samo še češnja na vrhu sadne kupe.
julian wyatt
Število prispevkov : 57 Reputation : 20 Join date : 29/11/2012
Naslov sporočila: Re: room no. 349, Ned Dec 30, 2012 11:25 am
CHARLEB note: okee. dodamo še en twist, da ne bo vse tako zelo popolno. (:
že nekajkrat se je s prijatelji pogovarjal, kaj so počeli s svojimi dekleti, sam pa je dobro vedel, da te noči ne bo opisoval v podrobnostih. ostali, ki so vsakokrat nazorno povedali, kaj vse so počeli, niso imeli dovolj spoštovanja do punce, s kateri so si delili intimne trenutke. sam pa je charlotte oboževal. to je bil le njun trenutek. ni potrebno, da vsi na svetu izvejo zanj. "kaj pa takoj sedaj?" se je z navdušenjem in dvignjenimi obrvmi zagledal vanjo in pokimal. hormoni so podivjali in iz njega izvabljali nekontrolirane nasmeške. kot da bi bil čisto preveč srečen, so se vrnili spomini iz otroštva in rejniških družin. ob tako popolnem trenutku, vseh popolno izrečenih besedah, so se morali v njegovi glavi izrisati spomini na otroške, mučne noči. noči o katerih nihče ni vedel nič. njegov obraz je postal resnoben. "res je bilo popolno. in ne bi mogel biti bolj srečen." je z nekoliko prisiljenim nasmeškom odgovoril in se počasi premikal proti robu postelje. kozarec je odložil na nočno omarico in noge položil na mehka tla. ob pogledu na njih se je tiho nasmehnil. še tla so bila videti draga. sam pač tega nikoli ni bil navajen. veliko časa je preživel v majhnih sobicah oziroma bolje rečeno luknjah. za povrh pa so ga še fizično nadlegovali. četudi se je to zgodilo le enkrat, je to ostalo vtisnjeno v njegov spomin, kot bi se zgodilo tisočkrat. stopil je do okna in se zazrl skozenj. new york je bil ponoči videti še bolj fantastično kot podnevi. bil je razsvetljen, kot da se dan nikoli sploh ne bi zaključil. "oprosti." obrnil se je proti dekletu, s katerim je ravnokar izgubil, no če bi se temu lahko tako reklo, nedolžnost in prekrižal roke na prsih. nekajkrat je globoko vdihnil in izdihnil ter ustnice razpotegnil v nasmešek. zopet ni bil ravno pristen. srce mu je razbijalo ravno tako kot pred nekaj urami, ko se je med njima vnela prava strastna vojna, le da je bilo tokrat nekoliko drugače. jezil se je sam nase, saj ni vedel ali bodo sedaj njegovi spomini vedno pokvarili lepe trenutke v sedanjosti. "ne vem koliko veš, ampak za vse to, sem moral zbrati ves pogum, ki ga premorem." ni je želel prestrašiti, a mešanica hormonov je v njem zbudila njegova najgloblja čustva.
lincoln westwood archeologist
Število prispevkov : 241 Reputation : 31 Join date : 20/09/2012
Naslov sporočila: Re: room no. 349, Tor Jan 01, 2013 1:33 am
it's great! :3
všeč ji je bilo kako je znal poskrbeti zanjo in čeprav sta za prvič končala in si želela nekoliko odpočiti, je bil on pripravljen na skupno kopel. niti ni vedela kako reagirati saj jo je s svojo zagnanostjo bolj kot ne presenetil. pokimala je z glavo in se nasmehnila. "si resen?" je v zagati vprašala in ga opazovala kako se je vrnil nazaj v posteljo, v toplo zavetje, k njej. z dlanjo se je dotaknila njegovega lica, ki je kar žarelo od veselja, nato pa nežno zdrsela v do prsi kjer se je nekoliko ustavila in svoje ustnice vneto prilepila na njegove. "tepček, sem mislila da si boš hotel malo odpočiti," se je zahihitala in pomislila nanj še pred nekaj minutami, ko je ves zadihan prejemal njene poljube. kakorkoli že, nikakor ni bila proti skupni kopeli, kajti ni bilo lepšega kot to, da sta se dva ljubila pod curkom tople vode, ki je močila njuna telesa.
njegov obraz je postal nekoliko odsoten in želela si je vdreti v njegove misli in ugotoviti o čem pravzaprav premišljuje. saj ni naredila česarkoli napak? čeprav je bila tudi sama bolj kot ne na psu, je komaj čakala da bo lahko poklicala svoje prijateljice in jim povedala veselo novico. ni bila več devica! čeprav je vedela, da bo večino sočnih zadevic prihranila kar zase, jo je kar razganjalo od veselja in je že kovala besede kako jim bo razložila vse skupaj. z očmi je raziskovala poteze njegovega obraza, ki je postal nekoliko resen in raz žalosten. kaj je bilo narobe? "ne, ne opravičuj se. kaj je narobe?" je mirno dejala in skušala delovati predvsem pomirjujoče nanj, kot tudi nase. dala mu je nekaj osebnega prostora in se zakotalila na svojo stran postelje, tako da se je caleb lahko nekoliko sprostil in spregovoril. le o čem je sploh premišljeval? kaj je bilo toliko bolj pomembno kot to, da sta bila prvič zares skupaj? "caleb. o čem govoriš?"
julian wyatt
Število prispevkov : 57 Reputation : 20 Join date : 29/11/2012
Naslov sporočila: Re: room no. 349, Čet Jan 03, 2013 8:31 am
love love love love
hvaležen je bil za njeno mirno reakcijo, saj je mogoče res začel z nekoliko napačnimi besedami, ki bi v njeni glavi lahko pomenile čisto nekaj drugega. tudi sam bi si ob teh besedah napačno razlagal situacijo. "ne vem, če želim pokvariti to vzdušje." je tiho rekel in se stegnil proti njej ter jo poljubil na ustnice. zazrl se je v njene oči in jo prijel za roko. "ni nič takega, kar bi pokvarilo najino zvezo ali karkoli, samo…" nekaj ga je držalo nazaj, saj besed, ki so se mu izrisovale v mislih, ni mogel izgovoriti na glas. vseeno pa si je želel, da bi o njem vedela vse. tudi slabe stvari. tako bi izvedel, da bo ostala z njim tudi v slabih trenutkih, ki jih je bilo na njegovo srečo čez dalje manj. "v otroštvu se mi je zgodilo nekaj…" je začel in nekoliko povesil brado. globoko je vdihnil zrak in izdihnil. "…nekaj, kar me je zaznamovalo. nočem govoriti v podrobnostih, saj niso ravno lepe." srce mu je razbijalo v prsih, ko je govoril o najtežjih trenutkih njegovega življenja. "rejniške družine niso bile ravno prijazne in moški….tudi ne." glas se mu je tresel in upal je, da bo charlotte sama dojela, kar ji je po ovinkih začel razlagati. v preteklosti je občutil, kako je biti prisiljen v nekaj, kar si niti pod razno ne želiš početi. večinoma so ga otipavali na najrazličnejših mestih telesa, vendar je bil lahko srečen, da si nihče ni dovolil iti še dlje. čutil je, kako so v njem začela vreti vsa sovražna čustva, ki jih je čutil do preteklih rejnikov. telo se mu je treslo ob vsej tej jezi in le en sam pogled na ljubljeno osebo, ki je sedela poleg, ga je pomiril v tej meri, da iz njega ni butnila nobena kletvica. "sovražil sem sebe, svoje telo in vse, ki so mi kadarkoli prišli blizu. šele, ko sem spoznal kennedyjeva, se je življenje zame spremenilo. in nato še ti." sedaj je že govoril z umirjenim glasom, na usta pa se mu je naselil nasmešek olajšanja. končno je drobec svoje zgodbe izpovedal še eni osebi. prva oseba, ki je izvedela za njegovo zgodbo je bila indie. sedaj pa je bila v njegovem življenju charlotte. oseba, kateri je želel povedati vse.
lincoln westwood archeologist
Število prispevkov : 241 Reputation : 31 Join date : 20/09/2012
Naslov sporočila: Re: room no. 349, Čet Jan 10, 2013 9:28 am
shall we finish? :3333
ob takšnih reakcijah je bilo vsekakor potrebno ohraniti mirno kri, kajti najverjetneje ni bilo nič strašnega. prepričevala se je, da imajo moški ob takšnih trenutki najverjetneje pomisleke glede na to, kaj sta pravzaprav počela. morda pa tudi ne. rekel je, da se ne navezuje na njuno zvezo, "glej, ničesar ne kvariš," ga je skušala pomiriti in počasi stopila proti postelji. ni želela da bi se od šoka onesvestila kajti bila je pripravljena na velikansko novico, ki nikakor ne bi bila lepa. opazila je, da se mu je v grlu naredil velikanski cmok. vsekakor je vedela, da je moral zbrati veliko poguma in ga je zaradi tega nekako skorajda spoštovala. "samo?" je sedaj že rahlo nervozno vprašala in vzdignila desno obrv v znak, da je na koncu z močmi.ko je začel govoriti o svoji preteklosti ji je glas v njej dejal naj ostane mirna. oče je bil mrtev, a imela je še mamo, sestri in brata. imeli so drug drugega kar je bilo nadvse sproščujoče in oddihujoče. pustila mu je, da je povedal kar je imel za povedati. popolnoma je ostala brez besed, tako zelo šokirana je bila sprva. se je to res dogajalo? njen ljubi caleb o katerem je bila prepričana da je na take reči že skorajda pozabil? seveda pa so travme ostala do konca življenja. "caleb, prosim nehaj," je na koncu zamomljala in ga v sedečem položaju privila k sebi tako da je čutila njegovo utripajoče srce. "glej, sedaj je mimo. tistih pezdetov ti ne bo potrebno več gledati. fuck them off, okey!?" je jezno dejala in odkimala z glavo. "sedaj imaš mene, indiano in novega očeta in mamo. stojimo ti ob strani, ampak.... prosim, prosim, pozabiti moraš," je nekoliko odtujeno dejala nato pa upala, da ga s svojo reakcijo ni rpeveč prizadelo. skušala je biti zgolj realna. želela si ga je. še enkrat. pod tušem in to takoj. majico, ki si jo je še malo poprej oblekla skozi razgaljena prsa je sedaj z lahkotnim gibom še enkrat slekla in skomignila. "pozabiva na vse skupaj, ljubi?" ga je upajoče da bo potrdil, vprašala in skočila s postelje. "ljubim te, ampak trenutno si ne želim nič drugega kot to, da se mi pridružiš pod osvežilno prho." se je zahihitala. "oh in ne pozabi tiste stvarce," je namignila na kondom. na vrsti je bila že druga runda, med tem ko se je zibajoče pozibavala proti vratom kopalnice.