Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.
the leading lady
the leading gentleman
best friendly connection
best family
best chemistry
honorary member
biggest ego
biggest sweetheart
should be a couple
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.
Število prispevkov : 57 Reputation : 20 Join date : 29/11/2012
Naslov sporočila: mayberry square, Pon Dec 17, 2012 11:00 am
tristan wayland
Število prispevkov : 29 Reputation : 12 Join date : 19/11/2012
Naslov sporočila: Re: mayberry square, Sre Dec 26, 2012 5:56 am
for TIANA
vreme je bilo naklonjeno vsem, ki so stali na glavnem trgu in tistim, ki so se želeli udeležiti prestave dijakov iz srednje šole mayberry. pod tristanovem vodstvu so pripravili kratko božično prestavo, ki je trajala dobrih dvajset minut. čeprav je bila to kratka predstava, so se zanjo pripravljali od začetka šolskega leta, saj so želeli, da bi bila predstavitev popolna. ponosno je spremljal predstavo svojih varovancev in pogledoval po množici, ki se je zbrala pred odrom. večinoma so bile to družine z majhnimi otroci ter starši nastopajočih, ki jih je bilo kar lepo število. nekaj metrov stran pa je opazil temnolaso lepotico, ki je sama spremljala predstavo. zdela se mu je tako znana, in ko je že želel pristopiti, se ja predstava končala, zato se je navdušeno obrnil nazaj proti odru in glasno zaploskal. pohitel je oder in se skupaj z učenci priklonil. "hvala za tako veliko udeležbo, zahvale gredo predvsem vam, staršem, seveda pa ne pozabimo na naše prekrasne dijake." je izrekel v zahvalo in učencem pomignil, naj se zopet priklonijo ob bučnem aplavzu, h kateremu je prispeval tudi sam. skupaj z njimi je odšel iz odra. sprejel je čestitke staršev ob uspešno zaključeni predstavi, s kotičkom očesa pa je spremljal rjavolasko, ki je stala v množici in se počasi obračala. videti je bilo, da bo kmalu odšla, zato se je hitro zahvalil za vse pohvale, stisnil roko očetu njegove dijakinje in se odpravil proti dekletu. ni mu dalo miru, da jo od nekje pozna, vendar ne ve njenega imena. kako je lahko poznal tako lepotico, njeno ime pa mu je steklo iz misli. "hej." je zaklical in stopil do nje, roko položil na njeno ramo in jo obrnil proti sebi. takoj ko je od blizu ugledal njen nasmejan obraz, se je spomnil dneva, ko jo je spoznal. star lokal ob robu mesta, ki je bil seveda njegova stalnica, ter steklenica viskija. opazil jo je v kotu in se ji približal. po nekaj izrečenih besedah sta že sedela na postelji v sobi bližnjega motela in si izmenjavala poljube. to je bilo prvo dekle, s katero je preživel le eno noč. nato je seveda to poizkusil še nekajkrat. ugriznil se je v ustnico in že razmišljal, da bi odkorakal. vendar ni. "znana si mi. vendar ne vem od kje." se je zlagal in se široko nasmehnil, da bi prekril svojo zadrego.
april beckett fashion designer
Število prispevkov : 157 Reputation : 38 Join date : 20/10/2012 Kraj : port charles
Naslov sporočila: Re: mayberry square, Pon Jan 07, 2013 3:55 am
tagged; tristan
oboževala je opazovati kako so mladi ljudje znali sestavljati prijetne božične predstave, ki so vedno narisale nasmehe na obraze someščanov in tudi letos ni bila izjema, da si ni ukradla nekaj minutk svojega posedanja v toplem stanovanju za zmrzovanje na svežem zraku in navdušeno opazovanje mladine majhnega mesteca. preprosto jo je to vzdušje veselilo in zabavalo in v njej prebujalo nek domač občutek ter bilo ji je kakor balzam za njeno sicer precej uničeno dušo. pred njo pa je bilo novo leto in 2013 je imela namen narediti kar se da bolj produktivno zase- ni imela več namena se smiliti in zatirati pred drugimi, ampak živeti naprej in vsaj spuščati več ljudi v svoj krog, kot pa le nolana. navsezadnje je tudi on imel svoje življenje in ni mogla ves ta čas računati samo nanj in ga prikleniti nase ne da bi bila poročena ali v kakršnem koli razmerju. mogoče je res trajalo dolgo toda velik korak naprej je bil ta, da je sploh prišla do sklepa in zaobljube da bo v tem letu poskušala dojeti, da lahko ljubi spomin na nathana in v svojem življenju ima drugega moškega, ki jo bo delal srečno tako kot jo je nekoč znal delati nathan. ne samo zato, ker bi si on tako želel ampak tudi zato, ker si je to ona sama zaslužila. odkar je začela spoznavati ljubezensko življenje že kot najstnica je nathan bil tisti eden in edini in toliko težje ji je bilo sprejeti poglede drugih moških, dotike in poljube. njene misli pa je prekinil močan aplavz pri katerem se je pridružila tudi ona sama in prisluhnila še besedam organizatorjem predstave in vodji, potem pa bila bolj kot ne pripravljena da se vrne na toplo v svoj dom.
naenkrat pa je za njo odzvanjal moški glas in na njenem ramenu je pristala neznana roka in z nasmeškom na obrazu se je obrnila, da bi se lahko sedaj soočila tudi s samo podobo. » hm, mogoče si že kupil kakšno knjigo v majhni knjigarni za vogalom ? delam tam oziroma sem lastnica samo bolj kot ne delavcev nimam, « je nerodno dejala in se nasmehnila, ko je tudi on v njej vzbudil občutek kot da se od nekod poznata, toda večino časa niti ni preveč gledala dejansko na ljudi okoli sebe in jim namenjala toliko pozornosti, da bi si jih dejansko zapomnila razen, če z njimi ni prekoračila kakšne meje tu in tam.
tristan wayland
Število prispevkov : 29 Reputation : 12 Join date : 19/11/2012
Naslov sporočila: Re: mayberry square, Tor Jan 08, 2013 5:32 am
tag: lovely tiana
še vedno je bilo na trgu polno ljudi, ki so klepetali ob kozarčku kuhanega vina ali čaja. sama pa sta stala na robu množice in zmedeno gledala drug v drugega. od kje mu je bila tako zelo znana. te oči. zagotovo jo je poznal, v to je bil prepričan. "res je, da večkrat zavijem v tisto prisrčno knjigarnico, vendar bi se spomnil. ne, od nekje drugje si mi znana." je odvrnil in se prestopil. kaj je bilo to, kar ga je v njeni družbi delalo živčnega. saj je niti ne pozna. pa vendar je čutil neko čudno energijo, ki je preplavljala njegovo telo. stopil je korak bližje in zmanjšal razdaljo med njima, še vedno pa ji je pustil osebni prostor. večina ljudi je sovražila, če je nekdo okupiral njihov intimni prostor. tudi sam je bil včasih tak, da se je odmikal od soljudi in delal vzvratne korake. "sicer pa, kako ti gre v knjigarni. imaš mogoče kakšno knjigo, ki bi mi jo priporočila?" široko je odprl usta in oči, ko se mu je končno v mislih izrisala njena podoba od koder jo je poznal. bilo je skoraj deset let nazaj, ko je bil star enaindvajset let, ko je spoznal prelepo temnolasko. takrat so bila njegova leta, ko je v svojem stanovanju vsak drugi teden gostil drugo dekle. in zdelo se mu je, da je ona ena izmed tistih. "tristan." je dahnil in upal, da je s tem dojela, da želi izvedeti njeno ime. ni jih bilo toliko, da si ne bi mogel zapomniti njihovih imen. odraščanje ga je naučilo vljudnosti in kavalirstva zato ji je poleg predstavitve v pozdrav pomolil še roko. "kako ti je bila všeč predstava?" je povprašal in s tem nekoliko odmaknil svoje misli na to, kako je bilo pred leti, ko jo je spoznal. že takrat je bila simpatična, sedaj pa…je bila lepotica. čas ji je čudovito del in postala je ženska, za katero so se zagotovo obračali marsikateri moški pogledi. "nastala je pod mojo taktirko, če se lahko pohvalim." bil je ponosen na svoje učence, zato se je moral pohvaliti.
april beckett fashion designer
Število prispevkov : 157 Reputation : 38 Join date : 20/10/2012 Kraj : port charles
Naslov sporočila: Re: mayberry square, Čet Jan 10, 2013 6:00 am
tagged; tristan
tudi njej se je zdel moški pred njo od nekod znan, toda glede na to koliko je dejansko posvečala pozornost ljudem okoli nje, se ji ni zdelo preveč čudno, da ni imela niti najmanjše ideje od kod bi ga lahko dejansko poznala. » hm…šment. potem pa oprosti res ne bi vedela, « je dejala in namrščila čelo ob njegovih besedah, nato pa še dodala : » mogoče sem ti znana zato, ker sem hčerka našega pastorja ? če hodiš redno v cerkev si me zagotovo nekje opazil v prvih vrstah. « pravzaprav ni vedno razpredala o tem, da je njen oče bil strogo verski človek in mama strogo znanstveni in je bila ona skupaj z ostalimi otroci ostala ujeta med dvema svetovoma. zdaj pa se ji je zdelo nekako vredno omeniti to v primeru, če jo je kdaj opazil ob nedeljah v cerkvi. sama je bila vedno tam in vedno je s sklonjeno glavo zrecitirala molitev za padle vojake in njihove žene in kasneje še eno posebej namenjeno nathanu. » dokler imam dovolj za preživetje mi gre dobro. sicer pa kakšne knjige rad bereš ? z veseljem ti kakšno predlagam, « se je veselo ponudila in se široko nasmehnila, da so se ji v licih naredile majhne jamice.
sprejela je njegovo ponujeno roko in jo stisnila, ter dahnila svoje ime : » tiana. tiana brighton. « njegovo ime ji ni ponudilo posebnih idej o tem od kje bi ga lahko poznala, trdno prepričana pa je bila, da nekaj mora biti za vsemi temi čudnimi občutki in nasploh za tem, da so njegove poteze njej bile že videne. tristan pa je bilo ime, ki ga je velikokrat slišala in zato se ni posebno vtisnil v njen spomin in ji ni povedal veliko, žal. » predstava je vsako leto na vrhuncu. res mi je všeč, da se dijaki podobnih zadev radi udeležujejo in potem pred mojo knjigarno ob kavi predelujejo vse ideje. in ni skrivnost, da včasih navlečem kakšno na ušesa in se prav zaradi radovednosti, ki sledi udeležim skoraj da vseh, kar jih moj delovnik dopušča. « zakaj je toliko blebetala niti ni vedela. po navadi je postavila neko jasno oviro in nekaj kratkih stavkov, sedaj pa sploh ni imela niti konca in začetka. svoje novoletne zaobljube pa res ni poskušala izpolniti s prvim, ki bi ji prekrižal pot v to je bila sigurna. » resno ? potem ti moram resnično čestitati. tole je bilo…prikupno in vrhunsko, « je segla po pohvali na njegov račun in na račun dijakov. » torej si učitelj ? » je še vprašala in se zazrla vanj. prekleto, od kod ji je bil ta obraz tako znan ?
tristan wayland
Število prispevkov : 29 Reputation : 12 Join date : 19/11/2012
Naslov sporočila: Re: mayberry square, Čet Jan 10, 2013 9:23 am
tag: lovley tiana
cerkev? ne, ne. cerkev zagotovo ni bila kraj iz katerega bi se jo lahko spomnil. nikoli ni zahajal tja, niti ni je ni imel namena kadarkoli obiskati. saj ne, da bi iz kakršnih koli razlogov sovražil vernike. preziral je cerkev z veliko začetnico. v starih časih so pokradli prav vse kar so lahko. njihov edini cilj je bil pridobiti čim več denarja. ravno zato so prodajali relikvije. kateri cepec se je lahko spomnil kaj takega in kateri bedaki so jim verjeli. "ne zahajam v cerkev." kratko je odkimal in ustnice zakrivil v pol nasmeh. raje ni razlagal v detajle saj je iz njenih besed predvideval, da se sama večkrat znajde v njej. "predvsem bi rad eno novodobno knjigo, mogoče celo kakšen biografski roman. nekako sem obstal v starih časih." je s širokim nasmeškom odgovoril in skomignil z rameni. bil je knjigoljub in njegove police so bile že sedaj prepolne raznoraznih knjig – vse od znanstvene fantastike do ljubezenskih romanov. pravzaprav je prebiral vse kar je dobil v roke. v knjižnici je vedno našel kaj novega in bral med odmori, med svojim prostim časom. ni bilo dneva, da ne bi prebral vsaj nekaj strani.
točno. tiana. ja prav zares je bila ona. nasmehnil se je svoji neumnosti, da je pozabil na tako prelepo dekle. ni pa pozabil trenutkov, ki sta jih preživljala skupaj in v postelji pila čaj, on pa ji je prebiral poezijo. "res lepo od tebe. nekateri si niti med prazniki ne vzamejo časa, da bi prišli pogledat kaj se dogaja z njihovo skupnostjo. vsaj starši pridejo in taki kot si ti." je prijazno odvrnil in se nekoliko nelagodno prestopil. v njenih očeh je bilo videti, da sama še ni prišla do sklepa od kje se poznata. "hvala. so se oni bolj potrudili kot jaz. jaz sem samo nadzornik." dvignil je brado, v znak nadvlade vendar ne v strogem pomenu besede. "učitelj angleške literature pravzaprav." je prikimal in z besedami potrdil njeno domnevo. "te smem mogoče povabiti na pijačo, ali se ti zdi prekmalu. ohladilo se je in res ne bi rad, da zmrzneva na tem trgu." je vprašujoče povprašal in si z drgnjenjem dlanmi omogočil nekaj telesne toplote. upal je na pritrdilen odgovor, že zgolj zato, da ji po ovinkasti poti pove od kje in kdaj sta si njuna obraza tako znana.