Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.
the leading lady
the leading gentleman
best friendly connection
best family
best chemistry
honorary member
biggest ego
biggest sweetheart
should be a couple
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.
Število prispevkov : 573 Reputation : 69 Join date : 16/09/2012
Naslov sporočila: goodbye and good riddance, Pon Nov 05, 2012 1:19 am
lik je mogoče v celoti zamenjati ob vsakem popisu aktivnosti. ko lik zamenjate, je vaša zadnja naloga ta, da spišete cca. 400 besed dolg RPG post v katerem se vaš lik 'poslavlja' - v tem postu opišete zakaj odhaja, kam odhaja, lahko celo umre in podobno.
v tej temi bodo zbrani vsi vaši poslovilni posti.
ashley fitzgerald
Število prispevkov : 27 Reputation : 8 Join date : 08/10/2012
Naslov sporočila: Re: goodbye and good riddance, Pon Nov 05, 2012 1:25 am
ADAM WARSKY
bi moral ostati? bi se moral pogovoriti z zoyo? ji je bil dolžan vsaj, za razliko od prejšnjih, iskreno opravičilo? čeprav ni bil prepričan, da ga bodo v ukrajini po vsem, kar jim je storil sprejeli medse, je moral oditi iz mayberry-ja. čimprej. čimbolj neopazno. pravzaprav pa ga tukaj ljudje tako ali tako niso marali in ni bil prepričan niti, če bodo sploh opazili, da je kar naenkrat izginil. v starem kombiju, ki ga je pred le nekaj meseci, ko je šele prišel v to malo mestece, kupil pri prvem trgovcu z rabljenimi avtomobili, se je vozil proti letališču in iskal radijsko postajo, ki ne bi ravno v tistem trenutku predvajala tistih čustvenih ljubezenskih pesmi, ki so ga tako zelo spominjale nanjo. ni vedel, če bo njegov odhod situacijo kakorkoli izboljšal – nenazadnje je enako storila zoya že pred leti, pa ju je usoda vseeno ponovno združila. adam je vedel, da jo mora pozabiti – najverjetneje sploh ne bi smel stopiti do nje, ko jo je prvič srečal na ulici mayberryja -, ampak se vseeno ni mogel prepričati v to, da se ne bi vsaj preko sms-a poslovil od nje. pravzaprav ji je hotel napisati pravo pismo in ga vreči v njen poštni nabiralnik, včasih je celo pomislil, da bi stopil do nje in ji iz oči v oči povedal, da zaradi nje odhaja, vendar se je na koncu raje odločil za navaden sms, ki se je glasil takole:
zoya, vem, da mi še vedno ne verjameš, da sem prišel v isto mesto kot ti po čistem naključju – tega od tebe niti ne pričakujem. želim si pa, da bi mi nekoč oprostila za vse in našla nekoga, ki te bo spoštoval in ljubil, kot si tudi zaslužiš. adam.
ne da bi besedilo vsaj še enkrat prebral in se prepričal, da je vse pravilno napisano, je poslal sporočilo, nato pa ustavil na prvem izvozu, ki je najverjetneje vodil do kake oddaljene hiše ali kmetije, stopil iz avta in mobilni telefon vrgel v globok prepad na drugi strani ceste. v ukrajini bom kupil novega, je še pomislil ter nato nadaljeval svojo pot proti letališču.
hanna sheridan
Število prispevkov : 54 Reputation : 2 Join date : 11/11/2012
Naslov sporočila: Re: goodbye and good riddance, Sre Nov 28, 2012 6:13 am
LILLY COLLINS
žalostno se je poslavljala od ulic mayberrya. bil je en večer pred njenim odhodom. ta čas je preživela v hotelu, hišo pa prodala. dobila je dobro ponudbo za službo daleč stran od tega mesta. oboževala je to mesto, a prizadele so jo tiste govorice o tem kako je dobila hišo. preprosto ni imela ničesar zaradi česar bi živela v tem mestu. že teden nazaj se je odločila. rezervirala je karto za new york in odločila se je, da je to mesto nikoli več ne bo videlo. žalostno je opazovala skozi svoje okno in gledala ceste zdaj mirnega mayberrya. v tem mestu je bila že od malega in ni se mogla sprijazniti, da zdaj zapušča to mesto. solze si je obrisala in skočila na prašno hotelsko posteljo. razmišljala je in ugotovila, da je to prava odločitev. da odide in zapusti rodno mesto. da je vsi spoznajo, kot dobro slikarko in kaj bi bilo boljše kot new york. začela bo kot prodajalka in potem bo videla kako naprej. vedela je, da bo na koncu svetovno znana in o njej ne bo slišati ničesar slabega. ponosno se je nasmehnila in gledala med kovčke, da bi videla kaj je pozabila. poln kovček je dala na tla in skočila v posteljo. zvila se je kot mucka in zaspala. zgodaj zjutraj je vstala in si naročila zajtrk v sobo. po dobrem in okusnem zajtrku je še do konca spakirala vse in se odločila, da bo odšla. hodila je po cestah mayberrya in jokala. to mesto jo je spominjalo na njeno življenje. zdaj ni imela nikogar, ki bi ji stal ob strani. bila je sama brez nikogar. starša sta bila odtujena, njena stara starša sta pa umrla. čez nekaj minut ji je nasproti prišel taksi. ko se je ustavil se je še enkrat ozrla in se prepričevala, da ne more ostati, a je naposled skočila v taksi in se odpeljala do letališča, kjer bo spremenila svojo usodo.
rj cooper
Število prispevkov : 68 Reputation : 29 Join date : 16/10/2012 Kraj : mayberry, nc, us
Naslov sporočila: Re: goodbye and good riddance, Čet Nov 29, 2012 10:06 am
benjamin hampton,
na kuhinjskem pultu je ležala torba z nekaj oblačili in zajetnim kupom bankovcev, spetih v šop, kot je bilo mogoče to videti v filmih. prisvojil si je polovico, kot je bilo to pravično; ostalo je pustil v družinskem sefu. marilyn ni bilo na vidiku; dvomil je, da se bo kmalu vrnila. ni ji smel zameriti; srečna je bila, ko je bila daleč stran od njega. pred seboj je držal listič in kemični svinčnik, s katerim je z majavo roko kracal nekako takole: marilyn, vem, kaj moram storiti. upam, da mi boš nekoč lahko oprostila; do tedaj bo bolje, da se umaknem. ljubim te, kot sem te ljubil prvi dan. šibko se je nasmehnil, ko je listič odložil na pult in si ga je še enkrat ogledal. kratko in jedrnato. popolnoma primerno. vzravnal se je in počil členek v mezincu; ko je nadaljeval do prstanca, je tam začutil nekaj, kar ne bi smelo biti na tem mestu. zamišljeno si je ogledal zlat prstan, ki ga ni snel, odkar sta se poročila. koliko gorja ji je povzročil; in zdaj odhaja brez pozdrava, a prepričan je bil, da se bo vrnil. da, vrnil se bo kot boljši človek in morda.. morda mu bo nekoč odpustila. previdno je s palcem in kazalcem segel po prstanu in ga brez težav spravil iz prsta. odložil ga je na listič, ki je bil namenjen njegovi ženi, se otožno nasmehnil, nato pa segel po torbi in si jo oprtal na ramo. čas je bil, da nadaljuje. posikal si bo pomoč; psihiatra, odvajanje od alkohola, vse, kar je bilo potrebno; s temi mislimi je izstopil iz hiše, sedel v avto in obrnil ključ v motorju, ki je prijetno zabrnel. na radiu se je oglasila ena izmed njegovih najljubših pesmi in nenadoma se je počutil kot v filmu. zares je to počel, zares je odhajal; brez nostalgičnega pogledovanja proti hiši, ki danes več ni pomenila ničesar, je izpeljal iz dovoza, se približal največji dovoljeni hitrosti in še preden se je zavedel, je bil izven meja tega majhnega mesteca, ki ga je tako sovražilo.
kit marshall
Število prispevkov : 74 Reputation : 24 Join date : 06/10/2012
Naslov sporočila: Re: goodbye and good riddance, Pet Nov 30, 2012 10:00 pm
VIKTOR NIKOLAI IVANOV's leaving you. odhajati težko je bilo veliko težje, kot je pričakoval. globoko v sebi je sicer čutil težak kamen, ki se mu je odvalil od srca. ne nazadnje je bilo sedaj več ali manj vse rešeno. moral bi posati oče, a je raje kot to stisnil rep med nogami in jo ucvrl stran, ko je bilo to še mogoče. seveda je bila to zadnja stvar, ki jo je želel nakopati družini ivanov - še en nezakonski otrok, ki ga po vrhu sploh ni želel priznati. le malo mogoče je bilo, da sta z dasho res ustvarile pankrta, sploh pa se na tako nizko raven nikakor ni mogel spuščati. vsaj ne sedaj, ko je imel pred seboj še toliko let uživaškega življenja, namesto tega pa bi moral sedaj skrbeti za otroka in žensko do katerih ni čutil nič več kot le prijateljskih vezi, kljub vsemu je vedel, da jo bo pogrešal. in potem je bila tu še plavolasa lexie, ki je nevede osvojila njegovo srce. noći, ki sta jih preživela skupaj so bile vendarle nepozabne in neskončno čudovite, tako da je še nekaj dni po tem premišljeval o tem, kdaj jo bo lahko zopet videl. ironično, kaj ne? morda pa je bila to nenazadnje lahko tista prava ljubezen in bo potem ko pride v new york dojel, da je storil napako. bolj kot je premišljeval o tem, ali je je počel neumnost, bolj se je čutil dolžnega da ostane na mestu in razčisti vse reči, ki so ga težile. s kovčkom v roki je sedel na manjši verandi pred hišo ivanovih in si prižgal cigareto. dim se je z vso močjo zavalil iz njenih ust in nepremično obstal v zraku. mirjeno je poskušal dihati in čim manj misliti na posledice, ki so ga čakale. dobro je vedel, da se težavam nikakor ne bo izognil z odhodom iz mesta. pa kljub vsemu. imel je denar, kajti prodaja nočnega kluba mu je omogočila velikanski dobiček, tako je imel tudi voljo, da svojo rit spravi nekam kjer ga nihče ne bo poznal. odhajal je s slovesom, in odhajal je s stilom. zabava, ki mu jo je družina naredila kot poslovilo, je bila bolj borna zadevica, a dovolj da so mu tisti bližnji zaželeli vse dobro. in tako je odšel. s čikom v ustih in težkim kovčkom, ki ga je položil v prtljažnik rumenega taksija. sedel je na zadnje sedeže in se udobno namestil. pot do new yorka je bila daleč.
isabella gerrardi lawyer
Število prispevkov : 31 Reputation : 12 Join date : 02/10/2012
Naslov sporočila: Re: goodbye and good riddance, Pet Nov 30, 2012 11:50 pm
DORIAN WAYLAND,
morda bi potreboval odmor ali kaj podobnega, morda bi bilo vseeno bolje, če ostane v rodnem kraju, vendar... nekako ga je vztrajno vleklo drugam in ko je prejšnji dan, v službi dobil možnost za to, da odide v new york, je sprejel brez oklevanja. možnost, da postane nekaj več, kot le detektiv v tem malem mestu, da odide nekam, kjer je kriminal nekaj vsakdanjega, kjer mu ne bo dolgčas ter bo ves čas imel na svoji mizi kupe in kupe papirjev, ki jih bo mogel pregledati, kartoteke osumljencev ter ostale zadeve, da pride vsej zadevi do dna. da, to je bilo tisto kar si je želel, že ves čas, odkar je dobil diplomo, da je končal kriminologijo. in sedaj je končno prišel čas za vse skupaj, da se poslovi od vsega skupaj. vrgel je kovček na posteljo ter vzel še tisto obleko ali dve, katere je nameraval vzeti s seboj. nekaj jih je pustil tu, da ko se bo vrnil, ne bo našel vsega praznega. in tudi nameraval se je vrniti, vendar ko se bo vsega skupaj naveličal. morda že čez kak mesec, morda pa čez nekaj let, ni zares vedel, kaj se bo zgodilo. kaj bo prinesel pač čas, tako bo. vzel je kovček v roke ter odšel iz svoje sobe. od ostalih se je že poslovil, vzel je ključe od avtomobila ter zaprl za seboj vrata. odhajal je v svet, ki je bil po eni strani poln nevarnosti in vedel je, da obstaja možnost, da se morda nikoli več ne bo vrnil- kljub vsemu, je bila takšna služba tvegana. vendar kakorkoli je bilo, to so bile njegove sanje. sanje, ki jih je mislil živeti.
hope parker model
Število prispevkov : 23 Reputation : 6 Join date : 07/10/2012
Naslov sporočila: Re: goodbye and good riddance, Sre Dec 26, 2012 9:47 pm
SARINA IVANOVA
morda bi morala ostati, začeti novo življenje tu, vendar ne morem. občutek imam, kakor da me vse po vrsti vleče drugam. ne morem se vrniti v rodno ukrajino, saj je tam preprosto preveč spominov. še vedno pogrešam nathaniela, tako zelo pogrešam. zlobni jeziki ne bodo nikoli razumeli, kaj sem naredila zanj in vem, da mi je hvaležen, kjerkoli že je. vendar vseeno, težko je živeti brez njega, brez da bi mi nudil trdno oporo ter me opominjal kako močna sem proti celim svetom. in prvo kam odhajam, bo njegov grob. morda se sliši čudno, vendar zasluži si šopek rož na tistem mrzlem marmorju. prekleto, res sovražim, da ga ni tu. in potem bom odšla... ne vem kam. res ne vem. vem pa da mayberry moram tako ali drugače zapustiti, čeprav bom pogrešala nekatere ljudi. pogrešala bom mattea, vendar vem, da mu je bolje brez mene. kdo ve, morda pa se nama pot zopet kje prekriža, res ne vem. kakorkoli, odhajam. morda na daljše potovanje, morda tam, kjer me ljudje ne bodo obsojali, ne vem. oh in ja- ne glede na vse, hočem dobiti svojo zdravniško licenco nazaj. morda se bom za to borila. kakorkoli, oditi moram, taksi je pred hišo. morda se zopet slišimo nekoč.
z ljubeznijo, sarina
tara clayton art restorer
Število prispevkov : 97 Reputation : 44 Join date : 06/10/2012 Kraj : port charles, usa
Naslov sporočila: Re: goodbye and good riddance, Sre Dec 26, 2012 11:48 pm
njegove stvari so bile že na svojem mestu in vse kar je moral storiti je bilo to, da je sedel v avto in se odpeljal do letališča. delo ga je klicalo kot je pričakoval in očitno bo prav praznike spet preživel daleč stran od domačega mesta, nekje v hotelski sobi ali božični zabavi v krogu neštetih neznanih obrazov. sam preprosto ni imel te volje, da bi storil to kar je storila artie in preprosto dvignil roke od službe, ki mu je ponudila toliko in mu nudila neko zavetje pred dejanskim življenjem in pomembnimi odločitvami, katere bi moral sicer sprejemati. z kuhinjskega pulta je pograbil letalske karte ne da bi se dejansko oziral po kraju kamor se odpravlja in preprosto zaprl vrata svojega stanovanja za seboj neprepričan kdaj ga bo naslednjič sploh videl in se odpeljal s taksijem, ki ga je čakal spodaj proti letališču.
časa, da bi se od vseh poslovil niti ni tratil. artemis je samo dal vedeti, da odhaja in nekako je imel občutek, da je imela tudi v svojem življenju dovolj stvari, ki so se ji dogajali kakor da bi ji še tečnaril z odhodom na katerega je bila sama še najbolj vajena. ostalim pa niti ni posebno dal vedeti tako ali tako so vsi napol pričakovali, da je ostal v mestecu veliko predolgo kot sicer in so se že spraševali, če so bile vse govorice resnične in mogoče res celo ostaja zaradi artemis in ob tem se je lahko samo nasmehnil in pridobil rahlo zmeden pogled s strani voznika, ki ni vedel ali se smeje njemu ali samemu sebi. dejanska radovednost pa ga ni dajala kajti takoj je pogled vrnil na cesto in se nanj več ni oziral.
že je slišal glas, ki je naznanil odhod in ob tem je samo za trenutek še pokukal skozi okno in ozrl majhno mestece in se pripravil na novega, ki je sedaj zahteval delo s strani njega in kako je to zelo pogrešal. res, da bo sedaj vse drugače brez artie toda znašel se bo. modni svet je tako ali tako ponujal mnogo tega in bil je prepričan, da bo vsak dan nova izkušnja. mogoče celo zadnja in bo v novem letu končno sprejel kakšne bolj moške odločitve v zvezi njegovega življenja.
AND VALENTIN IS GONE (:
dylan palmer
Število prispevkov : 41 Reputation : 10 Join date : 11/11/2012
Naslov sporočila: Re: goodbye and good riddance, Čet Dec 27, 2012 1:46 am
nebo je bilo videti brez oblačka in prav tako je bilo to eno izmed najtoplejših dni v tistem mesecu. kljub temu, da je bil že december in so bile po mestu že obešen lučke, so temperature stalno padale ali naraščale. sneg je tako kopnel in se zopet ponavljal, s tem pa menjal svojo decembrsko idilo. odhajanje je bilo zanj ena najtežjih odločitev v življenju. bil je nesrečen, prepuščen sam sebi in brez pravi ljudi, ki bi mu znali pomagati. poroka je bila zgolj še ena večjih polomij in dogovorov, ki si jih je nabral. čeprav je hkrati upal, da se bodo odnosi med njima spremenili, a se je pošteno uštel. jane fitzgerald ni bila ena tistih deklet, ki bi v noči spremenili svoje razmišljanje za kaj veliko bolj pametnejšega kot je bilo prerekanje. česarkoli takega seveda v svojem zakonu ni želel, in če že, potem bi v zakon stopil z veliko zmoto. tako je stvarem dal prosto pot in se odločil oditi še predno bi bilo prepozno. odštel je brez slovesa in pred njenimi vrati pustil zgolj pismo v katerem je napisal, da ji želi vse najbolje in da jo ima v resnici veliko raje, kot se zdi. pismo je naslovil nanjo, nato pa brez da bi se še oziral na svojo preteklost odšel. ni vedel kam točno ga je vodila pot, a vse je bilo bolje kakor trpljenje v tem malem mestecu. vsi so vedeli vse in nikjer ni bilo niti kančka zasebnosti. tako pač ni mogel živeti, vsaj ne sedaj, ko je še vedno gradil svojo kariero. najsi je izpadel še tak strahopetec, na poroko ni bil pripravljen. sedel je v rumen avto na katerem je visela tablica z napisom taxi. za seboj je zaloputnil vrata in voznika usmeril na letališče. nameraval je rezervirati prvi možni let, kamorkoli ga je usoda usmerila.
zachary's leaving you!
GostGost
Naslov sporočila: Re: goodbye and good riddance, Čet Dec 27, 2012 2:24 am
mayberry je bil za njo in new york pred njo. mesta je imela dovolj, imela je dovolj te neke ustavljene rutine in ni se šlo za nov začetek. šlo se je za boljše nadaljevanje. vedela je, da se ne bo sedaj pojavila v kakšni časti vredni službi in bo nadaljevala tam kjer je tudi ostala, samo v drugačnem kraju in se rešila vseh obrazov družine v njenem življenju. mayberry pa ji tudi ni ponujal tistega kar se je sama potrebovala in si želela že od vedno- nekaj velikega, veličastnega in neznanega. mayberry si spoznal v pičlih dveh dneh in vse kar si videl so bili še stari prepoznavni obrazi. new york pa je vsak dan ponujal nekaj svežega in nepričakovanega in spontanega- skratka vse kar je potrebovala. denarja je s seboj imela dovolj, da se prebije in poguma da se sooči z velikim mestom kot dekle iz majhnega prav tako. zatorej je sedela na letalu popolnoma mirna in s slušalkami v ušesu, dokler je z glavo kimala v ritmu glasbe, ki je odzvanjala v njenih ušesih.
srečna je bila, da se je rešila mayberryja in, da se mogoče vanj niti ne bo vrnila. vsaj ne tako zgodaj kot večina misli, ker naj bi hitro porabila denar za neumnosti v nevednosti, da stella nekako že zna poskrbeti zase pri družini, ki jo je vzgajala in pri delu katerega je opravljala in ga očitno še vedno bo. tako ali tako pa večina domačinov ni verjela vanjo in sama se na to ni kaj preveč ozirala. važna je bila vera v njenem srcu in ta jo je sedaj vodila do letala, do tega sedeža in jo bo še vodila do čudovitega, osamljenega življenja v new yorku. kdo ve mogoče si bo kupila dejansko najbolj usrano stanovanje v bedni soseski in za družbi dobila potepuškega psa in imela za soseda starega pijanca ali pa bo njen najemodajalec preprosto srčkan moški in ne bo mogla iz svoje kože, da ne bi uporabila svojih čarov. preprosto je bila pripravljena na vse in s to mislijo se je še dodatno udobno namestila v svoj sedež in s strani steverdese sprejela svojo vrečko čipsa, katerega je veselo odprla in že je vrečka zašumela, ko je svojo roko prvič potisnila skozi odprtino in zajela pest krompirčkov. STELLA SAYS BYEBYE
rosemarie westwood divorce lawyer
Število prispevkov : 97 Reputation : 40 Join date : 02/10/2012 Kraj : mayberry, nc
Naslov sporočila: Re: goodbye and good riddance, Sob Dec 29, 2012 1:11 am
LEXIE WAYLAND
Ko je v kovček zmetala še zadnjih nekaj nujno potrebnih stvari ga je končno zaprla, dvignila iz postelje ter ga odložila na tla pri vhodnih vratih. Ustavila se je na pragu in se še enkrat ozrla naokrog po stanovanju, ki je v sončnem jutru izgledalo domače in vedro. Čisto nasprotje temu, kar je čutila v sebi. Mayberry je bil zadnje čase zanjo vse prej kot domač, kajti ne glede na to, s kom se je družila ali kaj je počela se v njem ni našla, vedno jo je nekaj utesnjevalo in sililo k nemiru. Edina stvar, ki ji je nudila uteho je bila njena služba in ta je bila sedaj tudi uradni razlog, da je odhajala. Dobila je ponudbo iz Los Angelesa, veliko boljšo, kot jo je imela doma. Privoščila so bo lahko skoraj dvakrat toliko, kot si je do sedaj, poleg tega pa – kdo bi zavrnil mesto angelov? To je bilo mesto, kjer bi lahko uspela in svoj posel razvila v to, kar je od nekdaj sanjala. Slavne osebnosti, ki so se poročale in ločevale, kot da to ne bi bilo nič takega – pravi raj za nekoga, kot je ona. Pa kaj potem, če bodo njene sanje v in vera v ljubezen tam tudi dokončno raztreščeni in poteptani, navsezadnje bi se to prej ali slej zgodilo tudi tukaj. Oblekla si je plašč, se obula, vzela torbico in z drugo roko pograbila kovček. Njen korak je bil težek in počasen, ko je zapustila stanovanje ter za seboj zaklenila vrata. Uradno je šla zgolj na razgovor za službo, zato je bil nabito poln kovček vse, kar je vzela, a v sebi se je zavedala, da je ne bo nazaj. Vedela je, da je njeno srce v nevarnosti in da je najverjetneje že tako ali tako prepozno za umik, a morala je vsaj poskusiti. Pogled, ki ga je po nesreči Maddox tako vztrajno upiral v Sabriel… Vedela je, da nje nikdar ne bo gledal tako in to je bolelo, skoraj tako kot je bolelo, ko ji je svetlolaska povedala, da ima v Italiji sina. Še kako očitno je bilo, da je bila ona edina ovira med njima – in zdaj to vsekakor ne bo več. Ustavila se je ob poštnem nabiralniku v pritličju stavbe, da je v nabiralnik vrgla kuverto – pismo, v katerem je Maddoxu pojasnila, zakaj odhaja in da je ne bo več nazaj. Bil je čas, da gre in poišče svojo srečo, pa naj bo ta na drugem koncu sveta ali pa le nekaj milj stran. Vse, kar je vedela, je bilo, da je to njen zadnji dan doma.
laureen allen
Število prispevkov : 62 Reputation : 23 Join date : 12/10/2012 Kraj : mayberry, nc, us
Naslov sporočila: Re: goodbye and good riddance, Ned Dec 30, 2012 2:24 am
matteo lombardi,
sedel je na vlaku in mimo njega so brzele stotere popačene podobe iz pokrajine, ki je izginevala pred njegovimi očmi. ponovno je bežal. pa saj vendar ni bilo tako nepričakovano, kajne? enako se je zgodilo pred leti s cordelio, ki mu je strla srce in zaradi katere je bil prisiljen na vrat na nos pobegniti v francijo, kar takole, mimogrede. zdaj od sarine ni prejel niti slovesa. ona je odšla in v njem pustila zmedena čustva, on pa.. on pa je živel prazno življenje in takoj, ko se je ponudba pojavila, jo je sprejel. očitno je bilo njegovo delo vendarle spoznavno izven meja malega mayberryja. kar preko maila je prejel povabilo, naj se pridruži oblikovanju novega kompleksa na zahodni obali, nekje nad san franciscom. povabilo je sprejel, preprosto zato, ker je bil malega mesteca do grla sit. pa seveda tudi zato, ker je bil vajen bežati. sicer mu je bilo nekoliko hudo zapustiti družino, vseeno pa je bilo tokrat lažje kot poprej. in tako se je ugreznil v naslonjalo sedeža v prvem razredu in za trenutek zaprl oči. na poti je imel namen narediti nekaj ovinkov. prva postaja je bila nedaleč stran, v alabami. obisk tete in strica. potem pa naprej. imel je slasb mesec časa, da pride do zahoda - in namen ga je imel izkoristiti. predvsem zato, da pozabi.
GostGost
Naslov sporočila: Re: goodbye and good riddance, Sre Jan 02, 2013 1:53 am
DAVID MONTOGOMERY,
sedel je za mizo pred listom papirja, ne povsem prepričan, kaj naj napiše. vendar kako naj drugače pojasni svoj nenadni odhod? potreboval je čas in mir in to v svojem rojstnem kraju definitivno ne bo dobil. prav tako pa če je imel tisto posebno željo, da njegova zaroka kakorkoli uspe, mu to definitivno ne bo uspelo tu, v rojstnem kraju, glede na to, da je bil skoraj vsakdo, ki ga je poznal, proti temu. tako, da kakorkoli je stvar obrnil, potreboval je čas, da vse skupaj pretehta in moral se je odmakniti od vsega skupaj. vzel je svinčnik v roke, ga še malo vrtel med prsti, nato se pa končno spravil pisati. ko je končal, ga je preprosto pustil tam. res si je moral urediti življenje, če je hotel, da tole kakorkoli uspe. njegova zaroka, ki je sicer za marsikoga delovala prenagnjena, vendar ne zanj. in ravno zaradi teh ostalih, ki so tako radi na vse skupaj kazali s prstom, se je moral odmakniti. prav tako pa s službo- dosti je bilo tega, da so ga preprosto imeli za največjega zločinca, če je hotel kdajkoli imeti družino, je preprosto imel občutek, da tako ne bo mogel živeti. in zato je moral oditi. ravno zato, se je v naslednjem trenutku vstal, pograbil plašč in kovček ter se še enkrat zazrl po sobi, nato pa stopil iz nje in zaprl vrata za seboj. to poglavje v mayberryju je bilo končano.
james atwood
Število prispevkov : 24 Reputation : 6 Join date : 03/11/2012
Naslov sporočila: Re: goodbye and good riddance, Sre Jan 02, 2013 6:21 am
Z rahlo otožnim srcem je spakirala še zadnjo obleko v svoj kovček in se razgledala po napol praznem stanovanju. V Mayberryju ni bila niti toliko časa da bi ga dodobra opremila, ko je ponovno prejela klic, naj se odpravi v Sirijo. Seveda, vedela je da bo nekaj takega slej ko prej prišlo, to je pričakovala. A vsekakor je nekako upala da ji bo to uspelo zamakniti vsaj za nekaj čudovitih trenutkov, da pride k sebi. A ker je bil ta njen celotni podvig da se preseli v majhno mesto in se ustali popolna utvara, ker je jasno videla da je Nolan neustavljivo zaljubljen v drugo je vedela da je čas da gre naprej. Tako s svojim profesionalnim življenjem ki jo je že vlekel naprej v nove in razburljive kraje, kot tudi na osebnem nivoju – ni zmogla več biti to dekle ki je neustavljivo zaljubljena v nekoga ki je nikoli ne bo pogledal drugače kot samo kot prijateljico. Vzdihnila je in z tleskom zaprla svoj mali kovček in si na hrbet oprtala nahrbtnik z vso potrebno opremo ki jo je potrebovala kot vojna fotografija. Ni vedela zakaj a v njenem srcu je bilo nekaj težkega, nekaj česar prej ko je odhajala iz New Yorka ni poznala. V teh kratkih mesecih odkar je prišla sem je Mayberry postal njen dom, nekaj čemur se ni mogla načuditi, in ne glede na vse je vedela da se bo sem nekoč še vrnila. Zaklenila je vrata za sabo in se počasi spustila po stopnicah, naložila vso svojo prtljago v taksi ki jo je čakal spodaj in naslonila čelo na mrzlo šipo ko sta odbrzela po ulicah. Tvegala je še zadnji pogled na mesto ki se ji je tako usidralo v srce in se s prsti dotaknila prostora kjer je še malo prej počivala njena glava. »Adijo Mayberry…« Je zamrmrala bolj sama pri sebi potem pa se naslonila nazaj in zaprla oči. Vedela je da si ne more privoščiti da bi bila preveč navezana na kraje, in s tem je bilo to poglavje v njenem življenju končno zaključeno. Zdaj je bil čas za nove dogodivščine, in Jordan je komaj čakala. AND WITH THAT, JORDAN BIDS YOU ADIEU.
