flat A1,

Naslov sporočila: Re: flat A1, Čet Dec 06, 2012 6:41 am

for Tristan smitten 1

Tisti dan se je začel precej klavrno in samo upala je lahko, da se ne bo tako tudi nadaljevalo. Zjutraj se je občutno prezgodaj zbudila in tako imela veliko preveč časa, za katerega ni vedela, kako bi ga porabila. Ker pa ni hotela, da gre čisto v nič, se je odpravila po manjših nakupih in ko se je vrnila si je pričela pripravljati kosilo. Potem je še nekaj ur prebila za knjigo, ki jo je kar potegnila vase, kar je ugotovila šele veliko prepozno. Začelo se je že temniti in ravno to jo je opozorilo, da je že skrajni čas, da odloži knjigo in se posveti pripravam, kar je v njej povzročilo manjšo paniko, glede na to, da je bila vedno na vse prej pripravljena in ni rada delala stvari zadnje minute. Kot da že ni bilo dovolj to, da je ob branju čisto izgubila občutek za čas in bi se morala takrat že skoraj eno uro urejati, če je hotela vse postoriti v umirjenem tempu, pa jo je takoj, ko se je lotila priprav in začela razmišljati o večeru, ki ga bo ponovno preživela zunaj v dobri družbi, preplavila nervoza in njeni živci so skorajda podivjali. Sicer ji ni bilo jasno zakaj, saj to ponavadi ni bilo samo na prvih zmenkih, ko človeka praktično ni poznala, poleg tega pa se ji je vedno pripetila še kakšna nerodna nezgoda, tako da so bili njeni strahovi pred prvimi zmenki resnično upravičeni, a je bilo pogosto vsakič, ko se je odpravljala na zmenek. Hja, moški so bili zanjo še vedno manjša neznanka oziroma še ne popolnoma domače področje. A s Tristanom se je videvala že kar nekaj časa in ponavadi je bilo tako, da je tista nervoza kar uplahnela, ko ga je zagledala in sta se pričela zabavati. Zato temu ni hotela posvečati prevelike pozornosti, a ji ni ravno uspevalo, saj je vse, kar je še počela preden je zapustila stanovanje, opravljala kot kokoš brez glave, ker se za nič ni mogla odločiti. Začelo se je pri obleki, ko je imela na razpolago eno zeleno in eno črno, za kateri je menila, da sta obe primerni, a je obe pomerila najmanj desetkrat, ko se je le odločila za zeleno. No, ko je imela to z obleko razčiščeno je šlo ostalo razmeroma gladko in čez slabo uro je bila že pred vrati.
Ko je prispela v restavracijo, v kateri sta bila domenjena, jo je že čakal pri mizi. In tako kot poprej je njena nervoza res minila takoj, ko se ji je nasmehnil in sta pričela uživati v večeru. V njegovi družbi se je vedno imela odlično in kar je bilo njej najbolj pomembno – znal jo je nasmejati in nikoli ji ni bilo dolgčas. Resda eden o drugem še nista vsega vedela, saj tudi poznala nista tako dolgo, a Chels je bila tiste vrste človek, ki je imela vero v ljudi in je vsakemu zaupala, dokler tega ni izdal in znalo se je zgoditi, da včasih tudi po tem, ko je bilo njeno zaupanje izdano, saj je le redkokdaj komu zamerila za dalj časa. Preprosto z nikomer ni bila rada v sovražnih odnosih in vedno je dajala ljudem priložnosti. In z njim ni bilo nič drugače. Imela je nenormalno dober občutek glede njunega odnosa, kot ga ni imela že dolgo časa. Nekaj je bilo na njem, kar jo je tako privlačilo, da je hotela ostati v njegovi družbi in o njem izvedeti še več. Ob njem se je počutila zaželjeno in varno, kar ji je dajalo občutek ugodja in zadovoljstva. Ko se je večerja počasi približevala koncu in sta se pričela poslavljati, sta oba ugotovila, da ne želita, da bi se tisti prečudovit večer zaključil tako uradno, zato mu je hitro privolila, ko jo je povabil k sebi domov. Ko je vstopila se je najprej malce razgledala, to navado je imela že od nekdaj, saj se je tako počutila bolj prijetno in domače, nato pa se usedla na kavč in čakala, da se ji pridruži.

Naslov sporočila: Re: flat A1, Pon Dec 17, 2012 5:02 am

chelsea srcek

comment: i'm so so so sorry for waiting. i didn't had any inspiration. but here it is. Smile

Budilka je zvonila mnogo prezgodaj. Rahlo je odprl oči in pošpegal na uro. Imel je dovolj časa, preden bi moral oditi na delo. Spal je le dobre štiri ure, saj je prejšnji večer odšel na eno pijačo, ki pa se ni ustavila pri številki ena, temveč je pitje nadaljeval do jutranjih ur. Bil je eden izmed tistih dni, katere je lahko izkoristil zase. Odgrnil je odejo in jo z nogami zbrcal na rob postelje. Z dlanmi si je pomel oči in se postavil po konci. V kopalnici je porabil pet minut, da je opravil, kar se v kopalnici v jutranjih urah opravi, ter se nato hitro oblekel in zaklenil stanovanje. Po poti v šolo se je ustavil v bližnji kavarni, kjer mu ni bilo več potrebno naročati, saj je dan za dnem naročal enako. Pograbil je lonček s toplo kavo in se odpravil izven kavarne ter sedel za prazno mizo. V navadi mu je bilo, da je med pitjem kave pokadil vsaj dva cigareta, zato je iz žepa povlekel zavojček s tobakom. Navajenost na zvijanje cigaretnih zvitkov mu je omogočala, da je cigaret zvil že v parih sekundah. Na koncu je z jezikom poslinil lepilo in cigaret prižgal. Srkal je kavo, vmes pomahal mimoidočim, ki so ga poznali, sam pa ni imel pojma, od kje so mu znani, ter užitkarsko vlekel dim za dimom. Ko je pokadil še drugi cigaret in popil še zadnje kapljice kave, je počasi vstal in se peš odpravil proti šoli.
Pouk je potekal dokaj mirno, brez čudnih izgredov in brez čudnih vprašanj, ki so jih včasih postavljala dekleta, ki so ga želela osvajati. Kot vedno je sedel na katedru in predaval iz najnovejše izdaje učbenika. Čeprav mu to ni bilo preveč po godu, je moral slediti učnim načrtom. To kar je pisalo v učnem načrtu, so učenci morali znati. Pa vendar je včasih popestril uro s kakšno zanimivo anekdoto, zgodbo ali pa je obnovo knjige povedal na drugačen način. Zvonilo je h koncu ure, ko je dobil sporočilo od dekleta, s katerim je bil domenjen za večerjo. 'Seveda velja.' je hitro odpisal in se nasmehnil. Ker sta se videvala že kar nekaj časa, je bilo razmišljanje o tem, ali se bo izteklo tako kot bi se moralo, ali bo zasral celotni zmenek. Chelsea mu je bila všeč. Mogoče še preveč. Všeč so mu bile njene dolge noge ter njeni zlati lasje. Oboževal je njen glas in njen način govora. Kako ne bi oboževal ženske, ki ima rada knjige tako kot on. Tokrat sta bila zmenjena za večerjo v prestižni restavraciji, v kateri si moral mizo rezervirati vsaj mesec prej. Želel si je, da vsaj tokrat pokaže romantično plat. Za dekle, ki mu je bilo všeč je bil pripravljen biti tudi romantik.
Iz šole se je na hitro odpravil domov, skočil pod mrzlo prho in oblekel suknjič in kravato, s katero je imel precej težav pri zavezovanju, saj jo je malokrat uporabljal. Veliko bolj udobno mu je bilo v navadni majici ter kavbojkah, vendar si tega ni želel obleči za zmenek, saj bi bil proti njej lahko videti kot navaden brezdomec. Smuknil je v avto in se odpeljal v restavracijo. Receptorji je povedal ime, na katero je rezerviral mizo, ta pa ga je prijazno pospremila do mize v kotu. Minilo je nekaj kratkih minut, ko se mu je njegov zmenek pridružil pri mizi. Njen smeh je bil kot žarek sonca, ki posveti v turobnih dneh. Ob njej je pozabil na vse težave, ki so mu rojile po glavi. Res je bila ženska na mestu. Krožniki na mizi so obstali prazni, zato je dvignil roko in natakarja prosil za račun. Želel si je, da se večer ne bi končal tako hitro, zato jo je povabil na kozarec vina v njegovo stanovanje. Vstala sta od mize in se napotila proti njegovemu avtomobilu. "Izvoli." je rekel, ko je z roko pridržal vrata, da je lahko vstopila. Sedel je na voznikov sedež in prižgal motor avtomobila.
Ustavila sta se ob stanovanjski hiši, kjer je stanoval ter jo, ko je že odklenil vrata stanovanja povabil naprej. "Počuti se kot doma." je dejal in ključe odložil na mizico v preddverju.
Odšel je proti omari, v kateri je imel spravljene pijače in vzel eno izmed buteljk rdečega vina ter jo odprl. Poiskal je še dva kozarca ter vanju do polovice natočil vino. Sedel je poleg Chelsea, ji ponudil kozarec vina, buteljko pa odložil na klubsko mizico, ki je stala nedaleč stran od kavča. "Na zdravje." Privzdignil je kozarec in naredil nekaj požirkov ter ga nato položil na mizo. "Zelo malo vem o tebi." je prijazno rekel in se z roko oprijel naslonjala kavča. "Povej mi nekaj o sebi. Nekaj kar ne ve nihče…" je začel z vprašanjem ter se ugriznil v ustnico. To ni bila tema, ki si jo je želel začeti, saj je bilo veliko možnosti, da mu vrne isto vprašanje. Začel je razmišljati, kaj bi ji pravzaprav lahko odgovoril, razen… Ne, njegove navade z drogami ji še ni želel razkriti, bilo je prekmalu. "Povej mi, zakaj si privolila, da prideš sem." je nekoliko izzivalno vprašal ter se pomaknil bližje proti njej. Gledal je njene oči in ustnice, ki si jih je želel poljubiti. Želel je sleči vsako cunjico iz njenega telesa in ga raziskovati. Pa vendar je mirno sedel na kavču z spodvito nogo, tako da je bil s telesom obrnjen proti njej.

Naslov sporočila: Re: flat A1, Čet Jan 10, 2013 6:06 am

[sorry for this late reply. Embarassed

]

Opazovala ga je, ko jima je priskrbel steklenico vina in se mu zahvalila z nasmeškom, ko ji je ponudil kozarec. Sledila je njegovemu primeru in tudi sama privzdignila kozarec, da sta nazdravila, nato pa srknila nekaj požirkov. »Kaj naj rečem, nisem navajena na veliko govoriti o sebi, ponavadi raje poslušam druge,« mu je priznala. Res se je že od nekdaj bolj kot ne izogibala temam in vprašanjem kot so 'povej mi nekaj o sebi', saj je to ponavadi pripeljalo na dan stare spomine in obudilo zaceljene rane. Že tako je porabila dovolj časa, da je prebrodila vsako težavo in žalost, tako da tega res ni hotela ob vsaki priložnosti obujati in spet vleči na dan. Kakorkoli, pa je bilo to vprašanje resda tudi neizogibno, kadar je spoznavala nove ljudi. Navsezadnje ni hotela dajati ljudem občutka, da nekaj skriva, še najmanj pa temu privlačnemu mladeniču, katerega se je na vse kriplje trudila očarati.
»Uh, nekaj kar ne ve nihče? Hm, recimo to, da veliko preveč sanjarim, kot bi bilo to normalno. In to, da sem bila prejšnje leto popolnoma odrezana od sveta in civilizacije, če se lahko tako izrazim. Namreč samo nekajkrat v celem letu sem se videla s prijatelji, ves preostali čas sem preživela doma v samoti ali v službi. Ni bilo ravno prijeten čas mojega življenja,« je z nekoliko tihim glasom zaključila svojo pripoved. Nevede je zašla ravno na tisto najbolj bolečo temo, a kaj ko jo je resnično spremljala na vsakem koraku. In ravno to jo je vedno tako jezilo. Bil je eden lepših trenutkov njenega življenja in ona je preprosto morala najti način, da je spet mislila na izgubo in na vse tisto, kar jo je vsakič znova potrlo. Sovražila se je zaradi tega, ker je to vedno počela in tega ni znala kontrolirati. Kot da ne bi znala uživati v lepih rečeh, ampak je vedno samo iskala izgovor in najmanjšo možnost, da je pobegnila spet nazaj v svoj svet, pa četudi je bil vsaj zadnje čase to vedno več svet bolečine in obupa. A kot vedno tega nikomur nikoli ni zaupala in je držala v sebi, ko pa je vedela, da bi ji bilo lažje, če bi za to komu povedala. Kljub temu, pa je bil Tristan prvi, ki je izvedel, kaj se je pravzprav dogajalo z njo v tem obdobju od očetove smrti pa do pred nekaj meseci, ko se je zavestno odločila, da bo konstantni žalosti morala narediti konec. In kaj je storila? Hja, že res, da se je pobrala, a še vedno je bila bolečina na dnevnem redu njenega življenja. Kako patetično. Da bi hitro prekinila misel na vse skupaj, se je bežno nasmehnila in se mu zazrla v oči, nato pa hotela pozornost usmeriti nanj: »Ah no, nikakor ne bova pokvarila tega prelepega in prečudovitega večera s težkimi temami. Sedaj si ti na vrsti. Povej mi eno svojo skrivnost.« Ugotovila je, da pravzaprav tudi ona, razen tistih osnovnih stvari, zelo malo ve o njem. Rada bi izvedela še kaj več, a seveda ne vse naenkrat. Želela ga je bolje spoznati in preživeti čimveč časa z njim. Zaenkrat ji je bil še nerazrešena uganka, a odločena je bila, da bo poskrbela za to, da se njuni stiki ne bodo pretrgali in da bosta njun odnos samo še poglabljala. »Privolila sem, ker se v tvoji družbi vedno najbolje počutim in ker v njej neznansko uživam. Enostavno nisem želela, da bi se ta najin večer tako hitro končal,« mu je odgovorila z nasmeškom na obrazu, zatem pa se je premaknila bližje k njemu ter svojo roko postavila na njegovo nogo in se zazrla v njegove oči. Želela si je, da bi jo poljubil, vendar pa si sama ni upala narediti prvega koraka, zato je raje počakala, da bi to storil on. Prepustila se je trenutku in uživala v bližini moškega, ki jo je tako pomirjal in jo že s tonom njegovega glasu čisto zmešal, da je skorajda pozabila na to, kje se je drži glava.

Naslov sporočila: Re: flat A1, Čet Jan 10, 2013 12:07 pm

oh...no problemo. it's totally fine. smitten 3

z radovednostjo v očeh jo je poslušal, saj je resnično želel izvedeti nekaj o njej. nekaj kar jo dela tako posebno, privlačno. pokimal je ob njenem odgovoru in se zraven ustnice razpotegnil v nasmeh. "o čem pa sanjariš." je vrtal naprej. zanimalo ga je vse, kar je bilo v zvezi z njo. pa četudi je bila to le barva njenih spodnjih hlačk ali knjiga, ki jo je nazadnje prebrala. ob njenem zaključku odgovora je presenečeno odprl usta, da mu je čeljust skoraj odpadla. ona? nemogoče. vseeno pa je ni želel spraševati o podrobnostih, če to ni bil eden izmed prijetnejših obdobij v življenju. tako daleč še ni bil pripravljen drezati. o tem bi jo mogoče lahko spraševal po nekaj mesecih zveze, ne pa na samem začetku. zato je raje ostal tiho. "ne res ne." je pritrdil in prikimal. vsekakor to ni bil večer za težke debate. bil je sproščen večer, dveh oseb, ki sta ena drugi prirasli k srcu. "khm..." pomislil je le na eno stvar, ki je bila tako skrivnostna, da bi lahko spadala v to kategorijo, vendar je bila ta stvar preveč delikatna, da bi jo kar tako mimogrede omenil. hitro se je moral spomniti nekaj drugega. "moja največja skrivnost, ki je ne ve nihče…" le zakaj je moral postaviti tako butasto vprašanje, na katerega sam ni imel pravega odgovora. res da srca ni nosil na dlani, da bi o njem vsi vedeli vse ampak skrivnosti ravno ni imel. "mogoče to, da sem vsa dela jamesa joyca prebral v dveh tednih?" joj, kako bedna skrivnost. to sploh ni bila skrivnost ampak le dejstvo. res se ni mogel izmisliti boljše. "ok. ponoči smrčim. tega pa res nisem povedal še nikomur." se izjavil in se zaradi smeha, ki je sledil njegovemu odgovoru skoraj zadušil. to je bilo res, da je ponoči, ko je spal na veliko žagal. in na to ni bil ponosen, pa jebi ga. veliko moških je takih in še ženske včasih zalotiš, čeprav naslednji dan zanikajo, češ, one so dame in tega ne delajo–to je preveč grdo.
"in tej tvoji želji bom z največjim veseljem ugodil. obljubim, da se večer še ne bo kmalu končal. če se sploh bo." je dodal in izzivalno pomežiknil, zavedajoč se, da bo večer postajal vse bolj in bolj zanimiv. na nogi je začutil njeno toplo roko, ko se je premaknila bližje k njemu. zares je bila lepa. in ti svilnati lasje so kar klicali po dotikih in njene rdeče ustnice po poljubih. iz njene roke je previdno vzel kozarec in ga skupaj s svojim položil na mizico. s telesom se je pomaknil še bližje k njej in ustnice približal njenim ter ju združil v mehak, čuten poljub. jezik je spletel z njenim, ena roka je spolzela skozi njene lase, ki so bili še mehkejši kot so bili videti; druga pa je zdrsnila po njem stegnu. položaj v katerem sta bila je bil skrajno neudoben zato jo je z obema rokama zaobjel okoli stegen in jo potegnil nase, tako da je z razkoračenimi nogami sedela na njem. vonj parfuma mu je švignil skozi nosnice in tako še nekoliko bolj stimuliral njegove možgane. oboževal je ženske, ki so znale nositi parfum. ne preveč in ne premalo. joj, kako ogabno je bilo, če je bila ženska–ali pa moški, preveč polita s parfumom, da je vonj vil še najmanj nekaj kilometrov za njo. roke božale njen hrbet in v nekaj sekundah so se preselile vse nižje do robu njene obleke. njena mehka koža ga je vzburjala. prste je zasadil v njena stegna in nadaljeval s strastnimi poljubi. poljubljal je njen vrat, nato se je s poljubi preselil na njene prsi in nazaj proti njenim mehkim ustnicam. uživaško je zapredel in njeno telo stisnil ob njegovega.

» flat no. 06,
» flat no. 10,
» flat no. 02,
» flat no. 45,
» flat no. 18,

flat A1,

flat A1,

Similar topics

Similar topics