palmer, andrew dylan

Naslov sporočila: palmer, andrew dylan Pon Dec 31, 2012 7:52 am

andrew dylan palmer

30 - houma, louisiana - filmmaker - heterosexual - jamie dornan

dobrodošli! z nami je dylan palmer, igralec, režiser in pisec iger in filmov. bi nam znali na kratko opisati svoje otroštvo in družino, ki naj vas bi menda popeljala do slave, ki ste jo poželi s svojim uspešnim filmom?
že od nekdaj je bilo tako, da so se v naši družini rojevali samo najvplivnejši. *smeh* oče je bil velikanski podjetnik, ki je vse povprek kupoval delnice in potem dobival na tistoče in tisoče dolarjev, dokler na koncu ni pridobil več miljonov in se uvrstil na lestvico najbogatejših američanov. mama je bila že od nekdaj igralska muza, ki je ob igranju še glasno pela in nastopila na broadway v kar rekordnih trideset igrah. seveda bi lahko našteval in govoril o tem kako zelo ponosen sem na moja starša, ki sta bi dala idilično življenje in še tri mlajše brate in sestro. mogoče ne bi smel začeti tako, ali pa... oprostite, ob opisovanju sebe se kaj hitro rad zmedem. um, torej, otroštvo? otroštvo je bilo zame bolj kot ne srečno. živeli smo v velikanski vili v los angelesu in se selili vsepovprek tako da pravega doma v resnici nisem imel, razen mogoče houma, kjer sta živela babica in dedek. kot otrok sem si lahko privoščil čisto vse, od raznih malih helikopterjev do celo lastnega porschea, ki sem ga dobil pri šestnajstih. oče z denarjem ni skoparil in tudi mama je dobivala precej veliko plačo.

slišali smo, da ste od doma odšli že pri osemnajstih. je to res?
ja, tako nekako. pri osemnajstih sem se s pomočjo starejšega brata odločil, da bi odšel študirat v new york na eno izmed najbolj znanih univerz, juilliard school. sama šola me je privlačila bolj kot domače okolje in precej hitro sem razvil svoje sposobnosti. tam mi je bilo všeč in z nekaj prijatelji smo si kupili velikansko stanovanje in me potem lastni dom niti ni preveč mikal. seveda sem se še vedno vračal domov, vendar vse bolj redko.

torej, kako ste pravzaprav sploh postali tako dober režiser? kar nekaj vaših filmov je bilo že mnogokrat v kinematografih in tudi ta, najnovejši je zasedel celo prvo mesto na tekmovanju.
morda vas bom moral malce razočarati, ker v moji zgodbi ni nobenega recepta za uspešno življenje. živim življenje, ideje za filme prihajajo same od sebe. včasih preprosto ležim v postelji in se v momentu spomnim raznih prizorov, ki bi znali biti zanimivi, ali pa sem na poti na kak sestanek z igralci in se mi ideje same rojijo. ne znam povedati zakaj, ampak vsekakor je to v dobro mene.

pred dobrimi nekaj dnevi so časopisi na veliko pisali o tem, da naj bi se zaročili z eno izmed scenarist, laureen allen. kako bi pravzaprav pokomentirali vso to dogajanje?
če bi rekel ne, bi lagal. vsekakor pa ni prijetno, če te medijo znova in znova vlačijo po zobeh. res je, z laureen sva zaročena komaj nekaj dni, pa o tem ve že skoraj cela amerika! *smeh* verjetno bo najbolje da o kakih podrobnostih v zvezi s poroko vprašate kar njo, kajti ne bi rad preveč izdal, sploh pa se o kakih resnih podrobnostih še nič ne ve.

pa nam lahko zaupate kako sta se z gospodično allen sploh spoznala?
prvič sem jo seveda videl na univerzi. čeprav je juilliard velikanska šola in se vsi učenci med seboj sploh nismo poznali, mi je blondinka takoj padla v oči. nisva se pogovarjala, sploh pa sem hitreje zaključil šolanje kot ona. po nekaj letih je prišlo do najinih prvih skupnih besed. mislim, da sem režiral svojo prvo lastno dramsko igro in je bila ona tista, ki je napisala celotno besedilo in mi pomagala pri vsem skupaj. ne vem kdaj sva točno začela hoditi ven, na kave, koncerte, plese, karkoli sva pač sploh počela. lahko pa vam povem, da je ljubiti človeka kot je laureen izredno težka, a zabavna služba. kupiš ji novo kolekcijo bossovih oblek pa ti bo hvaležna, pošlješ jo na karibe, pa te bo ljubila do konca življenja. takšna pač je, naša laureen. *smeh*

gospod palmer, zahvaljujemo se vam za krajši intervju in pa upamo na čim večji uspeh z vašim najnovejšim filmom. čestitke!

*monolog*
k sreči ni bilo nepomembnega spraševanja o mojem zdravstvenem stanju. nekako ne bi rad, da bi laureen izvedela za diagnozo. ne bom umrl, vsaj ne sedaj ko se v kinematografih vrti moj film in imam v bližnji prihodnosti še eno snemanje. ljubim jo, bolj kot si lahko kdorkoli predstavlja, a če bom moral svojo skrivnost odvleči v grob, potem naj se tako zgodi! verjemite mi, dylan palmer se ne preda tako zlahka!

eustace - sixteen - three - charlotte st. cloud, caprice thorne

Naslov sporočila: Re: palmer, andrew dylan Pon Dec 31, 2012 8:03 am

welcome! opis je potrjen, lahko nadaljuješ pot v tale kotiček, claimaš PB, si priskrbiš streho nad glavo in podobno. potem sledi odpiranje plot pagea in pisanje. ^^