glade,

Naslov sporočila: Re: glade, Ned Okt 28, 2012 6:27 am

tagged is beautiful cassandra smitten 3

and here is around 749 words and i'm listening to maroon 5 for my inspiration. here we go :3

v bistvu mu je bilo že takoj, ko je nazaj prispel rjavolaskin odgovor žal, da ji je sploh poslal sporočilo. nenazadnje je slednjo naznanjalo, da je njegovega poležavanja v vseh pogledih konec, kar je pomenilo, da se bo mogel v dobri eni uri prispeti do the willow creek forresta in potem še do tiste jase sredi gozda, ki je bila nekako njuno večno postajališče. nekako skrito pred vsemi in preprosto samo njun kotiček in v trenutku prej si je res zaželel cassandrine družbe, navsezadnje je bila njegova najboljša prijateljica, vendar vseeno ni imel nekakšne posebne volje se sploh bilo kam premakniti iz tega udobnega stanovanja. ko ji je poslal tisto sporočilo je več kot iskreno upal, da se bo po nekem naključju narisala pri njemu ali pa do vsaj on mogel čez nekaj hodnikov do njenega stanovanja. nikakor pa ni pričakoval, da ga bo spravila na popolnoma drugi konec mesta, čeprav bi to moral pričakovati, vendar v redu. povsem brez volje se je na koncu le spravil na noge. veliko raje, bi še naprej sedel na kavču ter gledal že stokrat prevrteno serijo kako sem spoznal vajino mamo, vendar hej, bile so stvari, ki se jih nisi mogel naveličati in pri connorju je bil to definitivno barney z vsemi njegovimi pripombami, čeprav jih je slišal že bog ve kolikokrat ter gledal to serijo samo, vendar hej- res so bile stvari, katere se ne naveličaš hitro. no, najbrž skoraj da nikoli se jih ne naveličaš. naveličano se je pritegnil ter nato vzel pilot od televizorja v roke in ugasnil televizijo, nato pa se s počasnimi koraki odpravil v spalnico, ne da bi vedel, kaj točno si bo oblekel, za odhod.

odprl je omaro ter njegove roke so naveličano obvisele ob njegovem telesu, ko se je zazrl v njeno dokaj nabito vsebino, vendar hkrati je bilo tu dejstvo, da se mu res ni niti malo sanjalo, kaj naj od tega v bistvu spravi nase. in naj mu še kdo kdaj reče, da so samo ženske boge ter trpijo pri izbiranju oblačil, medtem ko moški, preprosto nekaj navlečejo nase, kar njim prvo pride pod roke. v bistvu bi connor dal vse za to, da bi bile te besede resnične ter se mu sedaj ne bi bilo treba tako ali drugače sploh obremenjevati s tem, kaj bo spravil nase. po nekaj minutnem čepenju pred omaro, je ven le zvlekel srajco svetlo modre barve ter temne kavbojke- marsikdo bi rekel, da je res vzel tiste stvari, ki so mu iz omare prišle prve pod roko, vendar za to je na njegovo nesrečo porabil nekaj zares dolgih ter nepotrebnih minut. zavzdihnil je sam pri sebi, ko se je v bistvu spravil v to odpravo ter za trenutek je postal pred ogledalom ter vedel je, da tudi če bi se še neznano kako trudil s frizuro, oziroma svojimi lasmi nasploh, ne bi prišel nikamor- nenazadnje so bili te razmršeni kakorkoli jih je obrnil, tako da je bilo v bistvu sploh škoda bilo kakšnega truda pri tej zadevi. čez nekaj minut je končno se pripravil do konca ter vzel telefon, ki ga je v vsem tem še vedno čakal na kavču v dnevni sobi, poslal sage sporočilo kje je, nato pa ga spravil v žep ter se izmuznil iz vrata stanovanja. ko je pristal zunaj je globoko zavzdihnil svež zrak ter se že odpravil proti taksiju ter povedal naslov. vožnja je za spremembo pravzaprav hitro minila ter še preden se je zavedal, je pristal na podeželju, ob gozdu ter posledično ob jasi, kjer sta bila dogovorjena. povsem odmaknjena od človeških oči. nagnil se je čez sedež taksista ter mu potisnil denar v roke, nato pa zapustil avto in se odpravil v notranjost. ravno toliko časa je bilo, da je prišel do jase ter se že vsedel v travo, prepričan, da temnolaske ni zraven, ko je naenkrat čutil, kako mu je nekdo z rokami pokrila dlani. »cassandra,« je dejal popolnoma očitno dejstvo ter se nasmehnil, nato se pa obrnil proti njej ter jo v pozdrav privil v svoj objem, nato se pa z zazrl vanjo. »lepša si, kakor takrat ko sem te nazadnje videl« je dejal ter se ob tem namuznil. podajanje komplimentov nekom kot je bila črnolaska, mu je bilo vedno v več kot le veselje. »ako si ti, kako damien? vse mi povej, že kakšen dan je minil, odkar sva se nazadnje slišala« se je zahihital, nato pa zopet sedel na trato, se naslonil nazaj na komolce ter pomignil na mesto poleg njega. »ne izpusti podrobnosti.«

Naslov sporočila: Re: glade, Tor Okt 30, 2012 9:09 am

for Connor smitten2

Cassie vsekakor ni bila jutranji človek, saj skoraj nikoli ni porabila manj kot pol ure, da se je skobacala iz postelje in se spravila vsaj toliko k sebi, da je uspela priti do kopalnice. A sončni dnevi so nanjo imeli prav poseben učinek. Ko so jo zbudili sončni žarki ali pa ko je pogledala skozi okno in videla mesto obsijano jo je to navdalo z energijo. In tako je bilo tudi to jutro, ko so sončni žarki sijali skozi njeno okno in jo nežno zbudili iz spanca, ki je trajal skoraj do poldneva. Odločena, da preostanka dneva ne bo preživela med štirimi stenami, je počasi vstala, opravila tisto, kar je morala v kopalnici, nato pa se napotila proti kuhinji, saj je bil, tako kot vsako jutro, čas za skodelico kave. Bil je eden redkih dni, ko ji ni bilo treba prav nič storiti, saj ni imela niti predavanj niti sestankov glede organizacije njene poroke z Damienom in ko je to spoznala, je postala še boljše volje. Običajno je proste dneve izkoristila za poležavanje in popolno relaksacijo, a ker je bila tokrat polna energije, se je odločila storiti drugače. Nekako se ji ni ljubilo posedati pred televizijo, niti brati kakšno knjigo oziroma na splošno ji ni bilo do tega, da ne bi vsaj ene urice tega dne preživela zunaj. Presenečeno je ugotovila, da je minilo že kar nekaj dni odkar je bila nazadnje zunaj ne zaradi sestankov in predavanj, ampak da bi se dobila s prijatelji, zato je hotela nadoknaditi zamujeno. In prva številka, ki jo je brez ovinkarjenja hotela zavrteti je bila Connorjeva, a takoj, ko je v roke vzela telefon in prebrala sporočilo je ugotovila, da sta bila z njenim najboljšim prijateljem očitno istih misli, kar je privabilo nasmešek na njen obraz. S Connorjem sta se spoznala pred nekaj leti in ne glede na to, da ne bi mogla biti bolj različna, sta se odlično ujela. Bila sta si popolni nasprotji, a nekako sta uspela izredno dobro shajati drug z drugim. Ravno zato je hotela svoj prosti dan preživeti z njim, ker ji v njegovi družbi nikoli ni bilo dolgčas in se nikoli nista sprla. Še toliko bolj pa jo je razveselilo to, da se je tudi on spomnil nanjo in predlagal, da dan preživita skupaj.
Cesta do Willow creek foresta se je vlekla kot kača, saj tistim ovinkom, kar ni in ni bilo videti konca in ko si že mislil, da si bil blizu, si za naslednjim ovinkom spoznal, da se motiš. Ko je končno prispela do manjšega prostora ob cesti, je parkirala svojega jeklenega konjička, pobrala torbico z zadnjega sedeža in se nato pošteno pretegnila, preden se je odpravila malce globlje v gozd, natančneje do velike jase, kjer naj bi se dobila s Connorjem. Predvidevala je, da bo prišel pred njo in tako se je, ko ga je zagledala sedeti na sredini jase, čisto počasi in potihem približevala. Ko je bila že tik za njim je stegnila roke, mu z njimi prekrila oči in v istem trenutku, ko je on poklical njeno ime, dejala:»Ugani kdo!« Ovila je roke okrog njega, da bi mu vrnila objem, nato pa, ko sta spet stala narazen, se nasmehnila njegovemu komplimentu. »Najlepša hvala, ti pa si še vedno tak očarljivec kot pred nekaj dnevi, ko sem te nazadnje videla,« mu je vrnila toplo besedo in se takrat še bolj zavedala, da je njegovo družbo še kako pogrešala. Usedla se je poleg njega, stegnila noge pred seboj, z rokami pa se je opirala na trato. »Jaz sem odlično, če odšteješ ves stres, ki ga prinašajo priprave na poroko in nov začetek študijskega leta. Damien pa je trenutno prezaposlen z enim projektom, kar mi izredno žre živce, ker ga vidim izredno poredko, ampak računam na to, da ko bo to in poroka mimo se bo vse spet vrnilo na stare tirnice,« je hitela pojasnjevati. Četudi nikoli ni bila navajena druge obremenjevati s svojimi težavami, pa se je, kadar je bila z njim, včasih spozabila, saj je vedela, da jo bo poslušal in ne bo pobegnil zaradi njenega pritoževanja. »Na trenutke se mi zdi, da imam možnost za uživanje življenja samo še zvečer, čez dan sem tako ali tako ves čas na nogah, ker moram skakati iz enega konca mesta na drugega, a kaj ko potem zvečer od utrujenosti samo padem v posteljo in zaspim kot ubita, tako tudi od mojega nočnega življenja ne ostane nič,« mu je še potožila in naredila žalosten obraz, a se takoj nato spet nasmehnila in ga spodbudila:»Pa da ne boš rekel, da se konstantno samo pritožujem, daj, povej ti raje meni, kako sta ti in tvoja srčna izbranka Sage? In kaj si počel te dni, ko o tebi ni bilo ne duha ne sluha?«