ni mogla verjeti pa naj je še tolikokrat osvežila svojo stran z e-pošto, ter znova in znova prebirala napisano. bilo je preprosto neverjetno, da je dobila takšno neverjetno ponudbo, ki je zanjo bila popolnoma izven dosega roke. vsaj v tem kratkem času odkar je pisala in zapisovala svoje vsakdanje misli in ideje, včasih pa je znala vreči nekaj čisto vsakdanjega in iz tega napisati celoten esej dolg dobro stran. nikoli si ni zares mislila, da jo bo samo par tipk znalo posrkati tako vase, da bo popolnoma pozabila na celoten svet in na čas. velikokrat se je zavedla koliko časa je preživela ob tipkanju šele, ko so se ji oči zapirale ali jo je nujno klicala kakšna nova dolžnost, kateri se seveda ni mogla izogniti. drznila si je še enkrat pogledati in prebrati napisano; ponujali so ji delo oziroma ponudili so ji pisanje kolumne za spletno stran in za to bi bila še pošteno plačana. pravzaprav bi ji denar prišel prav in tukaj je morala misliti tudi na njenega sostanovalca s katerim se je resnično prebijala čez njun nov korak v življenju, ki niti malo ni lahek. na eni strani je med njima bilo precej čudno in po drugi strani s cadenom sta bila nova v mestu in mnogim nepoznana, ter nujno potrebna dostojnega dela. ideja o nekakšnem složnem pobegu je bila seveda mamljiva, vendar ju je resničnost pošteno presenetila. zdaj pa se jima je ponudila ena dobra priložnost in počasi je to tudi sama dojemala. dlani je presenečeno in navdušeno položila preko svojih ustnic in se zavrtela na svojem pisarniškem stolu. novico je morala deliti prav tako pa svoje veselje in prava oseba jo je ločevala le dobro sobo stran, ter v tistem trenutku ji je bilo pravzaprav čisto vseeno ali sta že samo z petimi besedami več sedaj spregovorila več , kot kadarkoli v njunem skupnem življenju. to je morala deliti z njim, zato je navdušeno stekla v njegovo sobo in v celotnem navalu sreče pozabila na tisto vljudno trkanje, ampak je samo vstopila in s svojo nenadnostjo takoj pridobila njegovo pozornost. » ne boš verjel kaj se je zgodilo, « je dejala in na mestu poskakovala, ter se obnašala kot triletni otrok, in roko na srce še sama ni bila navajena takega obnašanja s strani sebe, kako bi bil šele caden. » skratka kot vedno sem se čisto brez posebnega razloga spravila na računalnik, da bi pogledala po kakšnem blogu tu in tam. bila sem tik pred tem, da bi ga ugasnila, ko sem se spomnila da bi bilo za vsak primer dobro pogledati, če sem dobila kakšno pošto, « je navdušeno začela in ob tem sedla na posteljo poleg njega in pogled usmerila proti njegovi zbeganem izrazu, ter nadaljevala sekundo za tem : » odprla sem in tam me je čakala ena izmed boljših novic v zadnjih tednih. neka spletna stran mi ponuja,da pišem zanje kolumne. za to pisanje bom plačana, kar pomeni, da bova ubila dve muhi na en mah- meni se bodo izpolnile sanje in dobila bova oba dodaten prihodek. « zavedala se je, da je povedala več, kot bi bilo lahko dejansko potrebno in bi razumel že ; hej novo službo imam, kar pomeni nov denar v stanovanje. » pravzaprav bi potrebovala uslugo – uščipni me, da vidim ali sanjam ali ne, « se je sedaj rahlo zresnila in mu ponudila roko, ter zaprla oči in upala, da ne bo šlo zgolj za sanje. prvo kot prvo po navadi ni sanjala cadena in posebej ne nečesa tako dobrega, kot je to delo zanjo. » vem, da ti je vseeno in vem, da tole nima smisla vendar prosim vsaj zaigraj neko veselje, « si je drznila še dodati in se ugrizniti v ustnico. dejanje, ki je sledilo s strani nje pa je bilo čisto avtomatično naravnano in precej iskreno – objela ga je, če se je dobro spominjala je mogoče to bil celo njun prvi objem. ob prihodu sta se le pogledala in v celotnem bivanju skupaj nazaj doma, česa takega še nista delila.

ni zares mogla misliti kaj je pravzaprav storila v pičli minuti in kako zelo je spremenila njen odnos do njega v tako zelo kratkem času. toda on je bil preprosto tam in svoje veselje je morala deliti z nekom, ker si nikoli ni mislila, da ji bo neka spletna stran ponujala lastno in osebno kolumno- popolnoma v njenih rokah z vsem zaslužkom namenjen njej. bilo je preveč lepo, da bi bilo res in strah jo je bilo, da je vse skupaj mogoče sama narobe razumela in gnala jo je želja po pobegu iz sobe spet nazaj za računalnik in v odpiranje pošte, ter vnovično prebiranje dokler ne bi dojela, da bolj kot bo brala se zadeve ne bodo spremenile niti za vejico ali piko. » še vedno ne vem kako so me našli in zakaj so me izbrali. pisala sem iz zabave in dolgčasa…pa tudi zato, ker je bilo lažje tipkati kot pa pisati v dnevnik,« je nedolžno pripomnila in si na obraz narisala enega izmed najbolj nedolžnih nasmeškov kadarkoli videnih vsaj z njegove strani. govorila sta o neki normalni stvari in če bi le lahko preusmerila svoje misli na to bi dejansko spoznala koliko mej je prekoračila in kako zelo čudno je bilo vse skupaj. ona dva nista govorila v tej meri in nista si delila veselih novic. pravzaprav sta samo živela pod eno skupno streho kot nazaj doma od trenutka, ko sta z mamo prišle v hišo in to je bilo to. on se ni oziral nanjo in četudi si je sprva vklopiti vsaj z njim, da ne bi trenutki v hiši bili tako zelo napeti in mučni ji to ni uspelo. na koncu je obupala tudi ona in celotno življenje v hiši je bilo le diplomatskega razloga z vsemi, celo njeno mamo, ki naj bi prekipevala od sreče in ljubezni do novega moškega v njenem življenju. resnično pa je sierra še vedno mislila, da je edino pravo čustvo pokazala pokojnemu očetu in bivšemu fantu. njen novi očim je bil le nekaj sigurnega za njo in posledično tudi za njo, kot njeno hčerko, ker bi ji rada nudila vse najboljše.
objela ga je. resnično ga je objela. to je dojela šele, ko je neka nova postava bila pritisnjena ob njeno in je lahko čutila kako so njene roke bile resnično ovite okoli nje in ni šlo le za neumni privid. sam sigurno ni imel drugega za narediti kot da ji je dejanje vrnil, zato tudi ni vzela njegovega objema kot nek napredek v njunem odnosu. navsezadnje tudi sama že kar nekaj časa ni verjela vanj in bilo je težko govoriti o odnosu, ko ga nikoli ni bilo in tudi ne bo. » ne, « ga je zavrnila in stresla z glavo, ko ji je rekel naj denar obdrži zase. » denar od varstva je majhen in ta nama bo veliko bolj v pomoč. hranim lahko tisti denar od varstva in tega sedaj namenim v skupne stroške, « je dejala in skomignila z rameni. » saj vem, da se me hočeš znebiti in živeti popolnoma sam, ter se izolirati od svojega očeta in posledično se s tem rešiti tudi moje mame in mene, toda…« je začela nekako neprepričana kam sploh cilja z izrečenim, zato je samo zavzdihnila in stresla z glavo : » s skupnimi močmi lahko bolj sigurno prideva skozi in se izogneva tistemu vračanju domov po denar. dobro nama uspeva tako, ko živiva skupaj in si deliva stroške v resnici pa nimava nobenega odnosa, kajne ? « v resnici pa se je samo bala živeti sama in biti predana res tisti osamljenosti, ki ji ne bi prinesla nič dobrega. res, da bi njena skrivnosti, ki je zajemala večji del njenega življenja bila tako bolj na varnem, toda hkrati bi v osamljenosti bolj letela k znanemu nagnjenju in tega si res ni želela. » in..um…oprosti za tisti objem malo prej. bilo je zgolj nagonsko, ko od sreče nekomu skočiš v objem. nisem ravno preveč mislila na to, da jaz in ti…saj veš…se pač ne objemava, pogovarjava in sva v kakršnem koli globokem kontaktu. « s tem izrečenim bi se seveda lahko končno pobrala iz sobe, toda kot da jo je pičilo nekaj čudnega in nenavadnega, ter je še vedno bila tam v njegovi sobi in se razgledovala naokoli v glavi pa samo sebe opominjala naj odide. a telo ni ubogalo misli in misli so se požvižgale na morebitne premike telesa. bila je ujeta.