Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.
the leading lady
the leading gentleman
best friendly connection
best family
best chemistry
honorary member
biggest ego
biggest sweetheart
should be a couple
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.
Število prispevkov : 135 Reputation : 54 Join date : 02/10/2012
Naslov sporočila: Re: asher & teresa [forest's road] Ned Okt 14, 2012 1:18 am
tagged is mister ASHER here is 722 words and i'm listening to the script for my inspiration :3 oh breaks my heart their story :3
pogled skozi okno ji je dal vedeti, da bo bolj kot ne poleten deževen dan in da od njega ne bo prinesla nič kaj dobrega. samo slabe volje bo in negativnost zunaj v vremenu jo bo še toliko bolj potrla, kot jo je vedno. nekako je bilo že v psihi ljudi, da so avtomatsko bili veliko manj energični in pozitivni, ko je zunaj deževalo in so se trudili biti čim manj mokri. toda kaj podobnega je bilo za pričakovati, navsezadnje ni moglo biti ves čas sončno in kakšna osvežitev tu pa tam je bila kljub vsemu več kot dobrodošla. včasih se ji je celo zazdelo, da je vreme odsev nje in njenega občutja. da bila je pozitivna in močna ne glede na vse, a na vsake toliko časa se je tudi ona po tihem zlomila in spremenila v kup nesreče in slabe volje, ko je poskušala dejansko ugotoviti kdaj je samo sebe uničila. kaj pa ji je manjkalo, ko je bila rahlo v ozadju in preprosto dekle ? imela je asher-ja ob sebi in bila čisto zadovoljno dekle. potem pa je morala se nekega jutra prebuditi in uničiti vse, kar se je tikalo stare terese in ustvarila neko novo, skoraj nemogočo in še sama jo je sovražila. prekleto, da jo je, saj nikoli ni prinesla nič dobrega.
stopala je že po starih dobrih poteh katere je včasih dnevno velikokrat prehodila, ko je iz doma hodila proti predavalnicam ali pa, ko je iz predavanj hodila domov. včasih pa, ko si je zaželela le sprehoda, kakor si ga je danes kljub grdemu vremenu. veliko ur je tu preživela na soncu ter ob petju ptičkov in je razmišljala o življenju nasploh ter pisala vse kar ji je prišlo na misel, spet drugič pa je tekla v dežju in se sproščala ob zvoku kapljic. danes pa je bil razlog sprehod med drevesi ob osamljeni potki, kjer ni bilo možnosti da naleti na kakšno zoprn obraz, ki bi ji uničil njene ure zase, katere je res potrebovala vse odkar je prišla iz italije, tam je namreč praktično pozabila nase in na to kdo pravzaprav je in se je spominjala le kdo je bila. sedaj pa je imela priložnost, da se spominja kaj si ne želi več nikoli biti- naivno, trapasto dekle, ki bo mislilo da ji bo neka popularna družba prinesla kaj dobrega. imela je sina in morala je misliti tudi v njegovo dobro in prvič v življenju biti odgovorna, rahlo neprepričana ali je to dejansko lahko zmogla biti. navsezadnje so večinoma njene odločitve temeljile le na njej in na njenih občutkih in niso prinašala kaj preveč dobrega in celotna njena zgodba je govorila svoje. res, da ni bila preveč tragična toda kljub vsemu ni bila ravno najbolj pozitivna uspešnica leta in nekaj, kar bi opisovala za lastno biografijo, navsezadnje bi vsem dala vedeti kako zelo plitka je, če se je lahko še kako najbolje izrazila in zajela v eno besedo vse svoje življenje ali vsaj del njega, kajti opomniti se je morala da ni bila vedno taka in da se tudi sedaj trudi biti drugačna, čeprav je v njej še vedno bila sled sedemnajstletne terese, ki je bila kakor nekakšen virus v njej in se ga ni mogla znebiti.
zatopila se je v svoje misli, da niti ni gledala kam hodi, ampak se je le zvila v toploto njene jopice in skrila svoj obraz s pomočjo kapuce. prisotnost druge osebe je začutila šele ko se je le v to nerodno zaletela. očitno niti ona niti neznanec ali pa neznanka nista bila pozorna na to, da obstaja še mogoče kakšen čudak, ki v takem vremenu hodi po osameli gozdni potki. spustila je kapuco s svoje glave in dvignila pogled pripravljena na opravičilo, ko jo je srečanje z osebo pred njo popolnoma ohromelo. ni mogla spregovoriti in ponovno jo je zadela kruta sled preteklosti. sklonila je pogled proti tlom in ni si upala dvigniti pogleda nazaj, kajti točno je vedela čigav obraz jo čaka. » asher lahko se delaš, da se nisem zaletela vate in odideš, « je spregovorila in še vedno gledala proti tlom. » navsezadnje imaš veliko razlogov, da me sovražiš, « je še pripomnila in se borila z vsemi čustvi globoko v sebi. asher je bil navsezadnje edina dobra stvar, ki se ji je zgodila in opomin kaj vse je imela pa je to zavrgla.
asher rivera
Število prispevkov : 47 Reputation : 24 Join date : 07/10/2012 Kraj : mayberry, usa
Naslov sporočila: Re: asher & teresa [forest's road] Pon Okt 15, 2012 12:36 am
Bilo je oblačno, a ni deževalo, zato se je namenil proti gozdu, z namenom, da se izgubi v popolni tišini, ki ga je prijetno pozdravila, ko je zakorakal vanj. Všeč mu je bilo, da je na vsake toliko časa za seboj lahko pustil tisti hrup, ki je zajemal celotno mesto. Resda ni bil ravno človek, ki bi se neprestano želel tišine, toda tudi ni bil človek, ki bi ga to motilo - pravzaprav ga je vedno bolj ko ne sproščalo, pokrajina je pač nanj vedno delovala s takšnim učinkom. Izredno je užival v tej spokojnosti, ki jo je lahko našel prav tukaj, sploh zaradi tega, ker je tukaj dobil tistih nekaj trenutkov, ki jih je lahko namenil zgolj svojim mislim. Sicer po naravi ni bil ravno sanjač, toda v takem tempu življenja je preprosto moral poskrbeti, da se je za trenutek povsem odklopil - predvsem, da je pobegnil stran od ulic, ki so bile prav vedno polne ljudi, ki jih nisi poznal, pa vendar so ti čisto vedno poznali tebe.
Namrščil se je, ko se je zalotil, da ponovno premišljuje o tem, kako zelo se je poznalo, da je prihajal iz zloglasne družine oziroma kako so govorice znale ljudi pripeljati do napačnih zaključkov. Kako zelo je sovražil, ko je moral le-tem znova in znova dokazovati, da obleka pač ne naredi človeka in s tem zanikati vsem dobro poznani pregovor. Pravzaprav je bilo precej žalostno samo dejstvo, da so nekateri imeli oči samo za znamke oblek, ki jih je nosil - ali pa za katere so bili samo oni prepričani, da jih nosi. Njemu pač videz ni bil tako važen in medtem ko je večina bogatašev naokoli paradirala v elegantni Channelovi obleki, je sam naokoli hodil v povsem preprostih kavbojkah in srajci, ker se je pač v tem najbolje počutil.
Kakorkoli že, zdaj ni bil čas za razmišljanje o tem in tako se je posvetil majhni stezici, ki ga je vodila globlje in globlje v gozd. Ni ga bilo strah, da bi se izgubil – imel je dovolj smisla za orientacijo, poleg tega pa se je tukaj skozi sprehajal že ničkolikokrat, navsezadnje je bil to njegov domači kraj. Hodil je mimo smrek in jelk, mimo tis in javorjev. Zanimivo je bilo opazovati vsa drevesa, čeprav mnoga ni prepoznal, nekatera pa so bila tako prekrita z zelenimi paraziti, da jih ni bilo mogoče prepoznati. Nekaj kapljic je prodrlo skozi vejevje, vendar ni vedel, ali je začelo deževati ali so bile to samo lužice, ki so jih prejšnji dan zadržali listi, zdaj pa so počasi pronicale na zemljo. Drevo, ki se je pred kratkim podrlo – pred kratkim, ker ni bilo popolnoma prekrito z mahom – je ležalo ob deblu ene od svojih sester in le nekaj korakov od potke ustvarilo majhno klopco. Za trenutek je obstal in v tišini, v kateri ni bilo več slišati pronicajočih korakov, razmišljal, če bi za par minut obsedel, preden bi nadaljeval s svojim brezciljnim tavanjem po gozdu.
Ozrl se je po prazni okolici in iz povlekel roke iz žepov, da bi preveril, če dežuje – zdelo se mu je namreč, da so se kapljice, ki jih je do sedaj čutil na svojih ramenih, pomnožile in tako si je prek glave poveznil kapuco. Stopil je čez praprot in se ravnokar pripravljal, da stopi čez veliko deblo in nadaljuje pot, ko je čutil, da je zadel ob nekoga, ki mu je prihajal na proti in ga do tega trenutka sploh ni opazil. »Oh.. oprosti,« se je iz čistega avtomatizma iz njega izvilo opravičilo, ne da bi pri tem imel čas ugotavljati, čigava je bila krivda. Dvignil je pogled ravno v trenutku, ko si je oseba iz glave potegnila kapuco in tako trčil ob še kako znane oči, ki so odsevale natanko tisto osuplost, ki se je zagotovo tudi njemu razlila prek obraza. »Teresa?« je nenadoma iz njegovih ust priletelo njeno ime, ki je bilo bolj namenjeno vprašanju kot resnični trditvi, čeprav je dobro vedel, da je bila oseba pred njim nihče drug kot Teresa sama - oziroma bolje rečeno, da je vse skupaj še procesiral, ker njegovi možgani preprosto niso mogli dojeti informacije, ki so jo do njih prenesle njegove oči. Nekaj dolgih trenutkov je zgolj strmel vanjo, potem pa je spustil zrak, ki ga je zadrževal v sebi in povesil pogled proti tlom. »Ne vem, kaj naj rečem,« je zavzdihnil in zmajal z glavo, nato pa zgolj iz vljudnosti znova dvignil pogled – še vedno se mu ni zdelo lepo, da je oseba med pogovorom odklanjala pogled in ob opazki, da je pravzaprav rjavolaska strmela v tla, se je nejevoljno namrdnil. »Saj ne morem verjeti, da si to storila. Imel sem te za boljšo osebo, Teresa.« Razočaranje, ki ga je bilo mogoče slišati v njegovem glasu in se mu prav tako izrisalo na obrazu, je bilo neomajno. »Pobegnila si kmalu po tistem, ko si mi zaupala, da si noseča,« je nadaljeval z odporom, ki se mu je naselil v njegov glas čim je začel obujati spomine. »Povej mi, kako naj te po vsem tem, še spoštujem?« Privzdignil je obrvi in čakal, da mu odgovori na vprašanje, ki je bilo v osnovi sicer retorično, a je od nje vseeno pričakoval svoj delež. »Poglej me,« ji je nenadoma ukazal z veliko bolj tršim tonom, kot ga je imel namen uporabiti. »Se ti mar ne zdi, da si po vsem tem zaslužim vsaj minuto tvoje pozornosti? Praprot lahko opazuješ kasneje, ko se ti bom umaknil s poti. Ja?«
TAGGED: lovely teresa WORDS: 903; oops, mal me je zaneslo, sorry. NOTES: oooh i know. let's see how this thing's gonna end.
Število prispevkov : 135 Reputation : 54 Join date : 02/10/2012
Naslov sporočila: Re: asher & teresa [forest's road] Pon Okt 15, 2012 5:22 am
tagged is mister ASHER here is 890 words and i'm listening to lana del rey- ride for my inspiration :3 i ship TERASH lol shitty name i know :3
obnemela je popolnoma, ko ga je videla pred seboj trdno prepričana, da je bila na vrhu lestvice najbolj osovraženih ljudi na njegovem seznamu in to mu ni mogla zameriti. v preteklosti je delala veliko napak in njena zgodba z njim je bila samo še ena izmed njih, zato si kakršne koli pravice nad tem, da bi mu kaj pojasnila ali pa se mu opravičila ni imela pa niti zaleglo ne bi. ni bila najbolj pravična do njega, ko se je odločila da bodo drugi boljši kot on v resnici pa ni bilo tako. od vseh, ki jih je kadarkoli spoznala v življenju je imela sedaj, ko ga je tako gledala občutek kot, da jo je edini imel zares rad in ona njega samo tega ni znala dovolj ceniti. raje je lebdela z glavo v zraku, mu obrnila hrbet in zarila nož v hrbet na koncu pa zanosila s kretenom kot je to ryan znal biti in njene ameriške pravljice je bilo konec, ko je bila poslana v italijo. in niti, ko je izgovoril njeno ime ni mogla trzniti, ker se ji je zdelo kakor da si preprosto ne zasluži ničesar in tudi ni si. zato je bila pripravljena na vsak komentar z njegove strani pa naj jo je še tako bolel sedaj mu tudi ona pred leti ni prizanašala, karma pa ji je še enkrat dokazala kako zelo temeljita zna biti okoli njenega življenja in njenih napak. » ni potrebno nič, « je samo zamrmrala v brado in s pogledom izogibala vsak stik z njim, kajti ni imela te moči da bi mu sploh namenila en sam pogled. » jaz…« se je odzvala, ko jo je razočaranje v njegovem glasu zbodlo in stisnilo pri srcu ravno dovolj, da je morala stisniti pest in si vliti nekaj moči, da je lahko mu podala tisto kar pa si je on zaslužil- pojasnilo. » bila sem,« je nadaljevala in stresla z glavo. » vendar potem več nisem bila in niti sedaj nisem boljša, « da ciljala je na dejstvo, da je sina pustila v italiji in odpotovala sem in se rešila kakršne koli odgovornosti, lagala očetu otroka da je splavila in počela skoraj enako kar je pred leti in lahko je pričakovala, da se spet vse ne bo najbolje končalo.
» morala sem, « je že hotela ugovarjati, a je njen glas bil tih in nemočen kajti vsaka njegova beseda jo je zadela z dejstvom kako zelo je uničevala vsako pot po kateri je stopala pred leti in sedaj. » vem, da ga ne moreš imeti, vendar nisem mogla ostati. nisem mogla paradirati naokoli z nosečniškim trebuhom in biti na tapeti vsem, « in stresla z glavo vneto kolikor je mogla. » starši niso mogli prenesti sramote, ki sem jo naredila in druge možnosti ni bilo, « ko je podoživela tisto noč, ko je vsem doma zaupala kaj se dogaja z njo in je mama že v sekundi vrtela tetino številko in ji zagrozila, da je bolje roditi tega otroka kot pa ga ubiti samo zato, ker bi se bala odgovornosti. zdrznila se je ob naslednjem tonu s strani njega in samo zaprla oči in globoko zavzdihnila in počasi, previdno dvigovala pogled proti njemu in zlomilo jo je, ko je videla njegov obraz po vsem tem času in se zavedla, da je bil res on pred njo. » razumem, da me sovražiš. vse razumem, « je dejala in gledala proti njemu. » vendar razumi tudi ti mene, da drugače nisem mogla. bila sem stara sedemnajst let ! « čeprav je vedela, da se pogovor ne vrti samo okoli njene nosečnosti za katero je bila sprva prepričana, da je plod noči preživete z njim in ne z ryanom. vseeno pa je kasneje ugotovila kako stvari stojijo in bila je saj to vesela, da ni naprtila še otroka po vsem kar mu je storila. kar se je pa tikalo ryana pa tudi ni kaj preveč dobro zadela na loteriji. » bila sem prekleto neumna, naivna in zavrgla sem nekaj najboljšega kar sem imela, « in z rokami segla v svoje žepe in pogled za trenutek umaknila drugam, da je lahko zajela svež zrak potem pa pogledala spet proti njemu. » vendar mislim, da se mi je življenje samo dovolj maščevalo, « navsezadnje ji od dneva, ko je pristala v italiji ni bilo najlažje. hodila je naokoli z trebuhom, se spraševala kako bo sploh preživela ne samo sebe, ampak še otroka in potem rodila zdravega sina in počela vse možne službe, da mu je lahko nudila največ kar je lahko.
» brezupno je, da ti karkoli govorim, kajne ? « se je posmehnila bolj sama sebi kot situaciji v kateri sta si znašla. » tako ali tako ne morem od tebe pričakovati, da boš razumel in oprostil ter da bo vse po starem, « je dejala s prikimavanjem in si v tistem trenutku poveznila kapuco nazaj na glavo in se ovila v zavetje debelega puloverja. » lahko odideš in me pošlješ k vragu veš ? sama pred leti tudi nisem prizanašala, « s pogledom pa ujela njegove oči, ki je nekoč ljubila in deloma jih je še vedno navsezadnje na njega jo je vezalo toliko tega. » vedi le, da sem te ljubila. mogoče tega kasneje več nisem znala pokazati toda bila sva srečna, dokler nisem vsega uničila. spominjaj me se takšne, prosim te. «
asher rivera
Število prispevkov : 47 Reputation : 24 Join date : 07/10/2012 Kraj : mayberry, usa
Naslov sporočila: Re: asher & teresa [forest's road] Ned Okt 21, 2012 7:17 am
Še sam ni mogel določiti stopnjo svojega razočaranja, ki se je mešalo z nekim močnejšim čustvom, ki ga sam pri sebi ni znal točno definirati. Z nagubanim čelom je strmel v osebo, ki mu je pred leti pomenila ogromno, zdaj pa je skozi iste oči videl kot popolno tujko in se spraševal, če je morda nekdo zavzel njeno podobo – kakšen zli duh ali kaj podobnega, če si je dovolil oddaljiti od stvarnosti in pustiti, da mu domišljija v glavi ustvarjala svoje scenarije. Scenarije, ki za seboj niso puščali grenkega občutka izdaje in zavrženosti, a potem se je vse skupaj porušilo, ko se je iz oči v oči soočil s kruto realnostjo. Teresa preprosto ni bila tista oseba, za katero jo je ves čas imel in bolj kot je pustil, da se mu to spoznanje mota po glavi, bolj ga je uničevalo. »Da, Teresa. Bila si dobra oseba, v tistih časih,« je prikimal in stisnil ustnice v tanko črto bridkosti, ko se spominjal lepšo preteklost, ki je bila zdaj že daleč za njim, tako daleč, da so bile spomini že rahlo bledikasti. »Nikoli pa nisem prišel do zaključka, kaj te je spremenilo.« Iz sebe je spustil zrak tako ostro, da ga je zabolelo v prsih – čutil je, kako je prek njegovih kosti pričelo gomazeti hrepenenje po starih, a vendarle povsem nedosegljivih časih in nenadoma se je poleg žalosti zbudilo še nekaj, ki sicer še ni imelo točne oblike, a je sumljivo spominjalo na ledeni bes. Ni bil oseba, ki bi se z ljudmi spuščala v konflikte – če se je dalo, se je s težavami poskušal soočiti na miren način, a to še ni pomenilo, da ni bil sposoben čutiti jeze, ki je ponavadi prišla prav zaradi raznih izdaj, spletk in laži, v katere se je ujel kot žrtev v pajkovo mrežo.
»Ne morem razumeti,« je hlastnil, srce mu je nenadoma podivjalo od vse tiste razburjenosti, ki jo je čutil, pa je ni znal spustiti na dan. Obraz mu je okamenel, ko se je zastrmel vanjo s tistim nedoločenim pogledom, ki je bil hladen in vroč naenkrat, pri tem pa je z mrščenjem čela in stiskanjem ustnic izražal svoje razočaranje, bes, zbeganost in prizadetost. »Res je, bila si stara samo sedemnajst let – bila si tako mlada in tako prekleto nespametna,« je stopil korak naprej, ko se je še vedno boril z viharjem čustev, ki je divjal v njegovi notranjosti in je zdaj prebadal tudi njegov otrdeli obraz. Uperil je kazalec naravnost v sredino njenih prsi in rahlo zavrtal vanjo, kakor da bi jo s tem nečesa obtoževal, čeprav še sam ni točno vedel, kaj. »Se mar zavedaš, da bi se lahko vse skupaj odvilo drugače?« je po kratkem premolku stisnil čeljust in se s priprtimi očmi odmaknil od nje. »Lahko bi vsaj pustila, da bi ti pomagal. Pa nisi.« Pogledal jo je in njegove oči so se poblisnile od bolečine, ki je že objemala njegovo srce. »Zbežala si stran, skupaj z otrokom,« je vrgel roke v zrak in s tem nazorno pokazal svojo ogorčenost, »in nazadnje si splavila, ne da bi mi sploh kaj črhnila, ne da bi dala komurkoli kakšno možnost – ne meni, ne otroku.« Glava se mu je rahlo zamajala in premolknil je za hip, da bi zajel zrak, v katerem je bilo vsepovsod čutiti njegovo neodobravanje. »Kdaj natančno si me nehala ljubiti?« je z neposrednostjo, ki je za hip presenetila še njega samega, prekinil tišino in znova dvignil pogled, ne da bi se pri tem trudil skriti čiste bolečine, ki mu je vpila v obraz. »Ne bom odšel, dokler ne izvem odgovora,« se je uprl z medlim nasmeškom, ki ni bil vesel, ravno nasprotno – bil je otožen in ta se je izgubil tako hitro kot se je tudi pojavil.
TAGGED: lovely teresa WORDS: no idea NOTES: sorry for being late, truly. >< anyway, i'll go with ASHESA, sounds better.
Število prispevkov : 135 Reputation : 54 Join date : 02/10/2012
Naslov sporočila: Re: asher & teresa [forest's road] Ned Okt 28, 2012 2:11 am
tagged is mister ASHER here is 890 words and i'm listening to taylor swift - red for my inspiration :3 i ship ashesa
potrditve ni potrebovala, kajti vedela je kako zelo je njena sprememba bila slaba v vseh pogledih. toda, ko je to mislila pri sebi je ni tako zelo bolelo, kot ko je to slišala prav od njega. preprosto jo je neka bolečina zbodla v srcu in ji dala vedeti, da ga še vedno ima samo več kot očitno ga je pred leti premaknila na napačno stran. » niti jaz ne, « je dejala in sklonila pogled stran. » sama bi rada vedela kaj me je pripravilo do tega, da sem se preprosto prebudila in se odločila zavreči vse kar mi je kadarkoli pomenilo, « ni mu mogla podati vseh odgovorov. preprosto je edino opravičilo katero je imela bilo to, da je bila stara šestnajst, sedemnajst let in, da je razmišljala le o nepomembnih rečeh- oblekah, obutvi, ličilih, fantih, navijaški skupini in popularnosti medtem, ko je imela njega ob strani. toda kaj kmalu je ugotovila, da novega sveta in starega ne more mešati, da ne more potegniti simetrale in da ju mora ločiti oziroma se odločiti za en svet. in odločila se je za napačnega in zavrgla nekaj boljšega kar je imela. mogoče sedaj ne bi bila ravno poročena z njim, toda zagotovo bi v teh letih ostala tu doma in ne bi se ukvarjala z nosečnostjo pri sedemnajstih. vendar so to bile predpostavke in življenje se je že odvilo. sedaj je stala v času toliko let v naprej od takrat, ko je z majhnim kovčkom odšla od doma in novim bitjem v sebi. in seveda jo je sedaj bolelo, ko jo je edina iskrena oseba v njenem življenju zavračala, prezirala in gledala z razočaranjem. drugače ji je bilo stati pred ryanom in vedeti, da ima asa v rokavu in novico, da otroka ni splavila. da ni naredila vsem tega zadovoljstva, ampak da bo moral zanj poskrbeti hotel to ali ne. preprosto je vsako kapljico ljubezni, ki jo je imela do njega poskušala spreminjati v prezir in razočaranje tako kot je to počel asher sedaj. ona pa ni mogla drugače kot, da ni nanj gledala z nekim obžalovanjem v očeh.
» seveda, da ne moreš, « je dejala razočarano in stresla z glavo, ter si umaknila pramen las. vse,kar si je želela pa da bi razumel. želela si je, da bi pogledal s širšim pogledom in zajel tudi kako je bilo njej. da uživala je v soju popularnost, toda kaj ji je to pomagalo v italiji prepuščeni sami sebi ? komu je bilo mar, da je preživela noč v postelji maddoxa ? da je spala z ryanom in zanosila z njim ? da je bila navijačica ? kaj ji je to tam pravzaprav pomagalo ? čisto nič. bila je navadna ničla z otrokom pod srcem in sedaj je to tudi ostala. od vrha je ponovno padla na dno, na nižje dno kot je bila poprej. » ne moreš sedaj spregledati, da nisem vedela kaj počnem ? da me je vodila neka čudna misel ne pa zrela pamet ? prekleto deloma sem bila še otrok, asher ! « je dejala obupano in ob njegovem prstu samo pogoltnila slino, saj je čutila obtožbe, ki so padale nanjo. čutila jih je in bolele so jo, vendar si je vse skupaj zaslužila. saj je namreč vedela, da vrnitev nazaj ne bo z rožicami postlana in da mnogi ne bodo viseli dejstva, da je sedaj tu ali pa jim bo preprosto mar le toliko, da bodo imeli kaj za obrekovati.
» vse bi se lahko odvilo drugače, vendar se ni, « je prikimala z glavo in pogledala proti njemu. » lahko, da se ne bi niti nikoli spremenila in bila še nekaj časa skupaj, potem bi se pa spet kaj spremenilo, « je nadaljevala in stresla z glavo. » nisva mogla vedeti. nisem jaz mogla vedeti kako bo in kaj se bo zgodilo, « in zavzdihnila, otožen pogled pa za trenutek priprla. » ker si nisem in si ne zaslužim tvoje pomoči, ash. « bilo je preprosto majhno dejstvo, da ni mogla potrkati na njegova vrata z otrokom pod srcem in mu reči živijo se lahko vselim in skrbiš zame. » nisem mogla ostati, nisem smela razumi prosim te, « vse skupaj počasi niti ni imelo smisla. sama se je pojavljala kot papiga, toda zaradi dejanj v preteklosti ni mogla spremeniti dogajanja v sedanjosti. bila je preprosto obsojena na ponoven propad in na novo izgubo njega. » saj nisem…« je hotela že ugovarjati, ko se je spomnila da je vedel tisto kar so vedeli vsi- splavila je. » saj nisem imela druge izbire. premlada sem bila, da bi skrbela zanj, « je zamrmrala popolno laž, čeprav je vedela da njemu ne more lagati. da preprosto ne more ponovno tega početi. dvignila je pogled ob njegovem nenadnem vprašanju in samo ugriznila se je v ustnico. » kdaj sem nehala tebe ljubiti ? bolj kdaj sem nehala samo sebe, « je vzdihnila in stopila korak naprej proti njemu. » mislim, da te del mene še vedno. bil si prvi v toliko mnogih pogledih in niti en v tistem zmešanem obdobju ni segal tebi do kolen. v tem času, ko sem bila v italiji pa sem preprosto zatrla ljubezen na vse možne načine in se posvetila…« ter se na tej točki ustavila. » posvetila sinu, ker zgodba okoli splava ni resnična. « z dlanjo je spolzela po njegovem licu in začutila kako ji je majhna solza spolzela po obrazu in ob tem se je zdrznila in jo na hitro obrisala, ter naredila varen korak nazaj. » nisem imela srca, da bi to naredila nedolžnemu bitju in preprosto sem samo delala kar sem lahko, da bi mu nudila kar sem lahko. čistila sem, delala v baru in prenašala pijane riti, čez dan v kavarni, « in se počasi ustavila. » ni to dovolj velika kazen za vse skupaj ? «
asher rivera
Število prispevkov : 47 Reputation : 24 Join date : 07/10/2012 Kraj : mayberry, usa
Naslov sporočila: Re: asher & teresa [forest's road] Pet Nov 02, 2012 10:34 am
Nekaj sekund je nemo strmel vanjo, kakor da bi si skušal urediti misli, nazadnje pa povesil svoj pogled proti svojim čevljem, ki so bili zaradi vremena in razmočene poti vsi blatni. Skušal je izluščiti kanček smisla iz vsega tega, a mu ni ravno najbolje uspevalo; resnično je ni hotel obtoževati za ničesar, ne kaznovati za napake. Vse, kar je hotel od nje je bilo zgolj pojasnilo, ki bi ga od nje moral dobiti že davno tega, pri tem pa se poskušal čim manj ukvarjati z njeno osebnostno spremembo. Morda ji je delal krivico – zavedal se je, da ni imel pravice trditi, da je bila grozna oseba zgolj na podlagi njenega nenadnega izginotja. Resda se je v njem začel napihovati bes zaradi njenih preteklih dejanj, a kljub temu da se mu je v tem trenutku zdelo praktično nemogoče, se je mogel pripraviti do tega, da se je z razumom dotaknil dlje od samo tega, kako se je sam počutil ob tej svojevrstni izdaji. Ker na nek način se je res počutil izdano – morda je bil tudi to eden izmed razlogov, da je bilo v njegovem glasu moč zaznati sled grenkobe, ko je sestavljal koščke iz preteklosti. Zdaj se je počasi začel zavedati, da njegovo reagiranje ni bilo ravno pravilno, ko pa je bil vendar človek, ki je v vsakem iskal boljšo plat, neko človeškost, ki jo je po njegovem mnenju imel čisto vsak. Tudi Teresa.
»Oprosti,« je glasno izdihnil in začutil, da se je nekaj v njem sprostilo, takoj ko se je odločil tolerirati še kaj več od lastne bolečine. Nikoli ni bil tako sebičen, da bi ignoriral čustva drugih in morda je bil prav zaradi tega tisto, kar je bil. Vedno je imel vero v ljudi, vedno je imel tudi vero vanjo – zakaj bi to zdaj potisnil nekam na rob? Zmajal je z glavo, nenadoma ni več vedel, kaj naj stori ali reče ob vsem tem, a nekaj je bilo v njenih besedah, kar ga je zmotilo in pripravilo do tega, da je znova dvignil pogled. »Ne govori tako,« je odkimal, v njegovem glasu pa je zazvenel ton, ki je dal vedeti, da se njegov začetni odpor mehča. Skušal je spraviti skupaj nasmešek, a so se njegove ustnice ustavile v tanko, z navzdol uvihnjeno črto, ki je delovala bolj žalostno kot zares veselo. »Žal mi je za vse to. Nisem te hotel obtoževati, le poskušal sem te razumeti. Mislim..« Obmolknil je in namrščeno brskal po spominu za besedami, s katerimi bi lahko opisal kompleksnost svojih občutij. »Mislim, da me je jeza za hip zaslepila.« Zmajal je z glavo, potem pa ji ponudil enega izmed svojih opravičujočih nasmeškov, s katerimi je dostikrat skušal popraviti svoje napake – vedel je, da to v vsakem primeru ni moralo zadostovati, a bilo je nekaj.
Znova je globoko zajel sapo, tokrat zaradi njenih besed, ki jih je začutil kot svojevrstno težo na svojih ramenih. Ni vedel točno zakaj, toda njena odkritost ga je na nek način presenetila, skoraj dotaknila. Lahko je čutil, da ji je bilo težko govoriti o njenih preteklih odločitvah, za katere ji je bilo veliko bolj mar, kot si je sam lahko prestavljal – prav zaradi tega se je počutil še bolj krivo, ker jo je z začetka tako grdo odslovil. »Hej,« je dvignil roko, ko preprosto ni mogel spregledati solze, ki ji je mehko zdrsela po licu, kakor poletna dežna kaplja in ujel njeno dlan, ki se je ravno v tistem odmaknila z njegovega obraza. »Nisem.. nisem vedel tega,« je pogoltnil slino in si zaril dlani v lase. »Hočeš reči, da je moj – najin - otrok - .. pri tebi?« Stresel je z glavo, nenadoma ga je tako strahovito stisnilo v želodcu zaradi resnice, da je otrok pravzaprav ves ta čas tekal naokoli, nevedoč kdo je njegov oče. »A-ampak..« Glas mu je odtaval, ko ga je spoznanje, da mu je svetlolaska rodila otroka, sam pa do tedaj sploh ni vedel za to, zadelo kot strupene puščice. »Nisi mi povedala,« je boleče zašepetal zaradi ran, ki mu jih je povzročal strup le-teh in od bolečin sunkovito zajel sapo.
TAGGED: lovely teresa WORDS: 674 NOTES: aww, he still thinks that kiddo is his. + sorry for waiting!
Število prispevkov : 135 Reputation : 54 Join date : 02/10/2012
Naslov sporočila: Re: asher & teresa [forest's road] Ned Nov 04, 2012 7:00 am
tagged is sweet ASHER
smešno kako si je želela le mirnega dneva in sprehoda po mili naravi ne glede na grozno oktobrsko vreme in je na koncu naletela nanj. bila ga je vesela bolj kot je bil on vesel nje in po drugi strani je pa hkrati obžalovala to, da ji je prav on prekrižal pot ali pač ona njemu kakor si vzel to k srcu in je morala prenašati vsak razočaran in jezen ton njegovih besed. vsakič znova pa se je morala opomniti, da si to zasluži. kakšne posebne parade v njeno čast in veselje vsakega prebivalca ni mogla ravno pričakovati. nekako je vedno imela občutek, da to mesto nikoli ni bilo preveč ponosno na njo in da tudi sedaj ne bi moglo biti pa ne glede na to koliko knjig uspešnic bi prinesla sem na knjižne police. še vedno je imela občutek kakor, da bi jo ljudje kritizirali in v očeh nosili tisti grozen pogled. samo predstavljala si je lahko kaj bi dobila, če bi v mesto zakorakala s sinom ob boku. v resnici niti ni hotela razmišljati o tem, a ko je imela časa preko glave, je pa tu in tam njene misli odneslo tudi v to smer. predvidevala je da bi ryana kap, starše prav tako, nekateri bi bili navdušeni, drugi razočarani in ona bi bila ujeta v vsej tej norišnici skupaj s sinom. prebudil pa jo je njegov glas, ki je seda bil bolj miren in tudi besedica oprosti je bila seveda izrečena iz napačnih ust, a vseeno se je slišalo tako zelo prijetno, da se je morala rahlo nasmehniti ob temu in pogled skriti proti tlom. v njemu je še vedno videla enako osebo kot pred leti in v tem je videla nekaj neverjetnega. res, da je bil starejši, mogoče vseeno malce drugačen kot pri sedemnajstih, šestnajstih. vseeno pa je bil to asher, kateremu je lahko nekoč rekla, da je njen.
» ne obtožujem te ničesar. ne zares. nimam pravice, « je stresla z glavo v še večji poudarek kako zelo resno misli. lahko bi jo poslal k vragu pa mu še vedno ne bi dvignila sredinca in odkorakala stran, ampak bi še vedno stala pred njim in neumno moledovala, da vsaj on razume, ker ve da ima nekaj razumnosti v sebi in dobrote, ki mu ne bo zaslepila pogleda ampak dala jasno sliko in očitno je tudi do tega trenutka prišlo. » vem, da ne morem pričakovati od tebe odpuščanja kaj šele česa drugega. upam pa, da lahko pričakujem razumevanje. pa čeprav malo le-tega. « drugega ni potrebovala, ne zares. lagati ravno ni mogla in trditi, da ne želi stvari med njima urediti jih polepšati in spraviti v red. a po vsem kar je bilo in mogoče še bo je nekako dvomila v uspeh njene želje in njenega cilja. dekle pa je vedno lahko upalo in vsaj v tej situaciji je lahko tudi ona, čeprav v upanju nikoli ni našla rešitve. ampak v dejanjih. v tistem trenutku pa se je raje ukvarjala s svojo solzo, ki je spolzela po licu in, ki je naredila nenaden primik v njej in besede, ki je izrekla so le obvisele v zraku, teža z njenega ramena pa se je zmanjšala. in pogled je usmerila proti dlani, ki je bila sedaj ujeta v njegovi. » kako bi vedel, « je dejala in stresla z glavo in jo že počasi spuščala s pogledom proti tlom, toda njegove naslednje besede so jo popolnoma presenetile, da je presenečeno mežikala proti njemu in dejansko hotela razumeti zakaj je to rekel. njegov otrok ? njun ? nazadnje, ko je preverila je bila trdno prepričana, da je ryanov in preprosto jo je to za hip zmedlo. pravzaprav ni bila sposobna sploh reagirati medtem, ko je on očitno pridobival v sebi občutke očetovstva. in v tistem trenutku so jo misli popeljale vsa ta leta nazaj v trenutek, ko ni vedela ali je ryanov ali asherjev. navsezadnje je sedela na dveh stolih. pri ryanu je bila prepričana, da ne bo le kratkočasenje v postelji in asher…je preprosto vedno bil del nje, njenega srca in njenega življenja in preprosto se je zgodilo. njemu je povedala prej kot ryanu in slika se ji je sestavila v glavi- predno bi mu sploh lahko rekla, da je otrok v vseh primerih ryanov je že sedela na letalu za italijo. » prekleto, « je zaklela bolj sama zase kot zanj in pri tem naredila varen korak nazaj. kako naj mu to pove ? že, ko je dobila milejši odziv mora ponovno vse skupaj uničiti. » asher…ni…ni tvoj otrok, « je dejala s tresočim in prizadetim tonom v glasu. » želela bi si toda…« je stresla z glavo ne sposobna karkoli reči. » v vsej tisti norišnici nisem niti utegnila potrkati na tvoja vrata in ti povedati in žal mi je, « se je uspelo samo še izdahniti iz nje. res, neverjetno. » si vesel, razočaran in žalosten, karkoli zaradi tega ? « je sledilo njeno vprašanje, ko se je soočila z njegovim pogledom.
asher rivera
Število prispevkov : 47 Reputation : 24 Join date : 07/10/2012 Kraj : mayberry, usa
Naslov sporočila: Re: asher & teresa [forest's road] Pon Nov 12, 2012 2:53 am
Pogled je spustil do njene dlani, ki jo je še vedno prekrival s toploto svoje roke, na obrazu pa se mu je narisal blag, skoraj pomirjujoči nasmešek. Čedalje mu je bilo žal, da je dovolil jezi tako daleč, da je v besede, ki jih je namenil z začetka, vnesel preveč ostrine in to je bilo zagotovo zarisano tudi v njegovih očeh, ko si je ponovno dovolil zazreti v njene oči. Lahko si je predstavljal, kako ji je bilo težko – resda ni vedel celotne njene zgodbe, ker mu je ni nikoli zares zaupala, a si je lahko predstavljal, da je v tem mestu veljala le še za eno nedobrodošlo bitje, ki je v preteklosti dvignila preveč prahu, še posebej z nosečnostjo. Ko je za trenutek izključil bolečo dejstvo, da je pravzaprav pobegnila od njega tik za tem, mu je zaupala, da nosi njegovega otroka in se osredotočil samo na zgodbo najstnice, ki je bila naenkrat zasuta s toliko problemi in očitki, ji resnično ni mogel zameriti, čeprav ga je del njega še vedno opominjal na to, da je bil zaradi nje deležen boleče izdaje. Ni mogel pozabiti tiste praznine, s katero se je bil prisiljen soočati po tistem, ko je nenapovedano pobrala vsa šila in kopita in se skrila pred radovednimi očmi javnosti. Za njo je ostalo samo težko dejstvo, da nosi njegovega otroka in tega občutka se je bilo skozi leta težko otresti, sploh pa, ko so se naokoli še širile govorice, da je otroka sploh ni donosila. No, očitno ga vendarle je – vsaj če je sodil po njenih besedah, ki jih je sprejel kot resnico, navsezadnje jo je poznal dovolj, da je vedel, da mu o takšnih rečeh ne bi nikoli lagala. Tudi ona je dovolj poznala njega, da je vedela, da je raje sprejemal boleče resnice kot dobro izpiljene laži – toda to, kar se mu je zdaj odločila zaupati, se mu je zdelo skoraj neverjetno.
»Kako to misliš - otrok ni moj?« je zamežikal in se nezaupljivo spogledal z njo, ko enostavno ni hotel verjeti besedam, ki so našle pot iz njenih ust. Vse se je zdelo tako malo verjetno, kot da bi pravkar zanikala, da je zemlja okrogla ali kakšno drugo univerzalno resnico. »Presneto, Teresa. Ravnokar si mi povedala, da nisi splavila, zdaj pa še to?« Stresel je z glavo in zamižal, kot da bi se hotel preprosto izolirati od vse okolice, ki ga je znova silila k temu, da se spopade z žgočim občutkom bolečine, ki je v tistem znova presekala njegovo telo. »Čigav pa je otrok, če smem izvedeti?« je njegov glas znova pridobil na ostrini, kar je bil le njegov obrambni mehanizem, da bi se zaščitil pred vsem hudim. »In to si mi nameravala povedati kdaj?« je povzdignil glas, obrvi pa so se nad njegovimi, nenadoma veliko manj prijaznejšimi očmi, jezno usločile. »Teresa, nameraval sem ti dati še eno priložnost,« je trdo izpostavil dejstvo, ki je pred njima ležalo kot na dlani, »moraš vedeti, da sem bil pred minuto celo pripravljen odpustiti. Ampak po tem..« Zmajal je z glavo in težko pogoltnil slino. »..po tem nisem ravno prepričan, če lahko karkoli storim.« Dvignil je pogled in z očmi, ki so na nek način zahtevale pojasnilo, zavrtal v njene. »Prevarala si me. Zamolčala si mi nekaj pomembnega, kar ne odobravam. Kako lahko ob tem pričakuješ z moje strani kakršnokoli veselje?«
Število prispevkov : 135 Reputation : 54 Join date : 02/10/2012
Naslov sporočila: Re: asher & teresa [forest's road] Čet Nov 15, 2012 7:51 am
tagged is sweet ASHER maybe i did said before, maybe i didn`t but damn i love them :3
mogoče je kljub vsemu pozitivnem preobratu bila ponovno na točki, kjer je lahko pridobila samo njegov negativizem in odklanjanje na vse moči-pravzaprav jo je čudilo, da je sploh še bil tukaj pred njo in ni že zdavnaj naredil velikega ovinka okoli nje kakor, da bi bila kužna, in z njene strani gledano tudi je bila. sicer ne z kakšno hudo boleznijo ampak z problemi in težavami in neumnosti, ki jih je venomer počela pa tudi sedaj, ko je bila mati sedem letnemu sinu. njeno življenje je preprosto propadlo na celi črti samo zaradi neke neumne mladenke, ki je bila v preteklosti in je še vedno živela v nje kakor, da bi bila ujeta in da sama ni mogla narediti nič proti temu. moči proti temu, da je premaga pa ni imela. » preprosto ni tvoj. ne sklada se z ničemer in tudi, če bi naredil test očetovstva sem prepričana, da bi pokazal v moje prav, « je pojasnila in skomignila z rameni, kajti drugega mu ni mogla reči. nekaj časa je bila še razdvojena tudi glede mesecev in, ko je imela toliko v glavi niti ni več vedela kdaj je s kom spala in kdaj je zanosila, preprosto je počakala in ob pogledu na znane poteze otroka je bila prepričana, da je ryanov in ne od njega, čeprav si je včasih tiho želela, da bi bilo drugače. sicer ni točno vedela kako bi to on sprejel na tej točki toda verjetnost, da bi prevzel odgovornost na čas je bila veliko večja kot je bila ta pri ryanu, ko je bila postavljena pred vrata in na poti v italijo. » oprosti, ker sem boleče iskrena po vseh teh letih, « je dejala v svoj zagovor z tišjim tonom, še vedno prepričana, da ne sme delati sebe žrtve in se boriti na vse konce in kraje, da bi potegnila svoj jaz in lastno pravico in branila svoj ponos, katerega tako ali tako ni več imela in se je izgubil že zdavnaj. » zakaj bi to rad vedel, asher vseeno je, « je dejala in stresla z glavo, kajti ni ga hotela mučiti s temi podatki, a nekaj ji je pravilo, da bi nekako že pripravil njo do tega, da bi informacijo stresla iz rokava. » ryan. ryan wayland je njegov oče, « mu je zamrmrala v upanju, da nista v tem času našla pot drug do drugega in postala kakšna tesna prijatelja in je sedaj bila ona tu vmes med njima z novim kupom težav v raju, čeprav je lahko v to močno dvomila. ryan in asher sta bila dva različna svetova. ryan je bila njena napaka in asher ena boljših stvari, ki jih ni znala ceniti- in spet je bila tu na točki, ko je oba ljubila. vendar samo enega dovolj močno. » ne vem kdaj sem ti nameravala povedati. mogoče, ko bi ugotovila in vse dojela, če ne bi poslana v prekleto italijo izolirana od vseh vas. « preprosto mu točnega odgovora ni mogla dati, kajti do sedaj niti ni vedela, da je ves ta čas živel v muki ali mu je rodila otroka ali ne, ter s sovraštvom, da ni njega prej vprašala o splavu kateri se na koncu ni zgodil niti otrok ni bil njegov. presneto kako je uspela njega tako zelo uničevati, drugih, ki pa so si to zaslužili pa ni ? dvomila je, da bi ryana vse to tako ganilo kot je sicer asherja.
in znova je uničila kakršnokoli sled premirja med njima, mogoče majhnega sporazuma in to jo je prekleto bolelo. želela si je, da ne bi nikoli povedala resnice o otroku, toda njemu ni mogla lagati, prav tako pa ne igrati na karto, da je otrok res njegov in se tako rešiti vseh muk. vsaj enkrat ni smela biti sebična, ampak delovati tako kot bo pač morala in ryanu povedati veličastno resnico in s tem tvegati nov dvignjen prah v mestu polnem nenasitnih ušes. » asher res misliš, da ne bi raje videla, da je adrian tvoj ? « je povprašala, ko jo je udarjal s svojimi besedami in poiskala njegov pogled. » res misliš, da ne bi rada videla, da bi bil od nekoga, ki me je znal vsaj malo ceniti in nisem bila le neka popestritev v postelji za par dni ? « ter pojasnila kakšna velika razlika je med dvema odnosoma bila in kako zelo si je želela drugačnega razpleta. » mogoče tako ne bi nikoli odšla, mogoče bi našla midva svojo ponovno srečo, toliko je tu teh mogoče toda…vse vodi k temu, da sem sama definitivno kriva za vse in priznam, « ter stresla z glavo. » zato si lahko vesel, da nimaš otroka z mano. mislim bilo bi pasje življenje ob meni, in dovolj sem ti ga že uničila že brez otroka, « in poskušala narediti varen korak naprej ravno toliko, da je svojo dlan nežno položila na svoja lica. » samo vedi, da poskušam svoje življenje spraviti v red, da sem tu zaradi tega, da sem tu zaradi sina in njegove prihodnosti. prvič po dolgem času imam občutek kot, da delam nekaj prav in to me dela srečno. « ovila se je v svojo jopo, ko je rahlo zapihalo in dlan umaknila stran od njega. » in, če bom v tem času dobila vsaj majhno upanje, da mi boš odpustil, bo moja sreča še večja. « pravzaprav pa tudi sama ni mogla storiti sedaj nič več. njena skrivnost je bila izdana popolnoma njemu in vedel je na kateri točki je bila sedaj in upala je le lahko, da bo pozabil in prezrl sedemnajstletno tereso in si dovolil spoznati petindvajsetletno. » samo ne dvomi v to, da sem te ljubila in da si res nikoli nisem želela storiti vsega, kar sem ti. nikoli. «
asher rivera
Število prispevkov : 47 Reputation : 24 Join date : 07/10/2012 Kraj : mayberry, usa
Naslov sporočila: Re: asher & teresa [forest's road] Ned Nov 18, 2012 1:43 pm
»Otrok ni moj,« je apatično zamrmral in čutil, kako mu je srce ob izpostavljenem dejstvu zastalo. Zagugalo se je. Poskočilo je in ušlo, bilo je odrezano od njega. Zdaj pa se je vrnilo. Strašna bolečina, kot bi mu nekdo vrtal v dlesen ali brez premora tolkel po tisti občutljivi točki na komolcu. Za hip je zamižal, potem pa se prisilil, da je svoj pogled uprl naravnost v njene oči in skušal zadržati močna čustva, ki so hotela uiti na površje. Ni si mogel dovoliti, da bi se razjezil nad njo, ni imel pravice – navsezadnje je bila povsem njena odločitev, komu bo povedala, čigav je otrok. Zdaj je vedel, da ni bil njegov, a oprosti se mu je nenadoma zdela nezadostna beseda, ki ni spadala v nikakršen kontekst. »Ne gre se za to,« jo je zavrnil, pri tem pa ni bil sposoben kontrolirati svojega glasu in iz njega pregnati svojo razburjenost. »Morala bi mi to prej povedati, Teresa. Takrat je bilo važno..« Glas mu je zamrl; ni mogel več nadaljevati. Ni ji nameraval opisovati, kako se je takrat počutil, koliko bolečine je moral zaradi tega prenesti. In to ga je spremljalo vse do zdaj. Bolečina pa, smešno, ni izginila niti zdaj, ko je izvedel, da otrok pravzaprav sploh ni bil njegov in bi si s tem prihranil vse to. Lahko bi preprosto spregledal, da mu je zamolčala resnico o tem, da ni nikoli splavila, a dejstva, da otrok ni bil njegov, pa se ni dalo kar tako mirno požreti ali potisniti nekam v ozadje in živeti v prepričanju, da se ne bo vrnilo. »Ne, Teresa.. ni vseeno,« je iztisnil skozi zobe in umaknil pogled nekam na varno, da mu vse skupaj ne bi ušlo izpod nadzora. Ni mogel razumeti – preprosto ni mogel razumeti, da se je rjavolaska tako zlahka spopadala s tem. Ampak seveda, ona vsa ta leta ni živela v prepričanju, da je izgubila otroka in to kmalu za tem, ko je izvedela dobro novico. To je bilo preprosto… preveč. Preveč je bilo, da bi lahko stvar mirno označil za nepomembno. Hotel je izvedeti, kdo je bil pravi oče – to je bilo najmanj, kar je lahko storila zanj po vsem tem. »Ryan Wayland,« je zamišljeno ponovil, kot da bi hotel preizkusiti zven njegovega imena, a zaradi grenkega priokusa njegovega glasu se je zdelo kot bi ime skoraj izpljunil. V bistvu tega moškega ni poznal in ni imel čisto nič proti njemu, a preprosto si ni mogel pomagati, da ne bi ob tem začutil blagega sovraštva. Ali pa vsaj ljubosumja. Kar je bilo nekoliko smešno – navsezadnje z rjavolasko nista bila več skupaj že dolga leta. Nič več ju ni povezovalo. Bila sta smo še neznanca s skupno preteklostjo – po njeni zaslugi. »Lahko izvem vsaj… v čem je bil ta Ryan,« je trpko poudaril njegovo ime, »boljši od mene? Kaj je imel, kar jaz nisem?« Zavzdihnil je in izčrpano spustil ramena. »Poglej, nekako me ne zanima, s kom vse si spala, medtem ko sem jaz naivno živel v prepričanju, da si mi zvesta – to je nekako že preteklost. Ampak vseeno mislim, da mi dolguješ vsaj pojasnilo, zakaj…« Namrščil se je in utihnil, ne da bi dokončal svojo misel. Premislil se je. »Ah, pozabi. Ni važno.« Kaj bi mu pomagale vse njene besede, ko pa ničesar ni več morala popraviti? Samo še bolj bi se grizel ob dejstvu, da ji morda ni nudil vsega, v kar je bil do tega trenutka prepričan. Da takrat ni bil njeno vse.
»Ne govori tako,« je odkimal in ji namenil dolg pogled, kot bi jo z njim res hotel utišati. »Nisi mi uničila življenja, lahko pa rečeva, da si ga malce sebi,« je ustnice raztegnil v žalostni nasmešek in nazadnje stresel z glavo. Resnično ni bil njegov namen, da bi se zaradi njega počutila krivo, vse kar je hotel, so bila samo pojasnila – a zdaj se mu še te niso zdela več dobra ideja. »Odločitve so te naredile to kar si, Teresa. In še vedno verjamem vate – vem da si dobra oseba, da si tista, v katero sem pred leti ljubil. Le.. ne morem več tako naprej. Potrebujem čas,« se je namrščil in ji namenil opravičujoči nasmešek na njeno prošnjo, če ji lahko odpusti. »Žal mi je.« Stopil je korak nazaj, kot bi se nenadoma hotel umakniti, kot bi nenadoma hotel stran. Stran od bolečine. »To ali si me ljubila, veš samo ti. Jaz po vsem tem ne morem biti več tako prepričan.« Povesil je pogled, a ga že čez sekundo ponovno usmeril direktno v njene oči. »Kakorkoli. Me veseli, da si našla svojo srečo, Teresa,« so se njegove oči ob izrečenem iskreno zaiskrile in da bi poudaril bistvo, je svoje besede podčrtal z iskrenim nasmeškom, istočasno pa se je premaknil še za korak ali dva. Se je mar poslavljal?
TAGGED: lovely teresa WORDS: no idea NOTES: yeah, i love em too. <3 but it's also so sad.
Število prispevkov : 135 Reputation : 54 Join date : 02/10/2012
Naslov sporočila: asher & teresa [forest's road] Ned Dec 02, 2012 2:41 am
tagged is sweet ASHER the end ? :3
te besede so jo zagotovo prizadelo enako kot njega, no dobro njega so veliko bolj glede na to, da je sama že kar nekaj let poznala resnico in se je zavedala, da asher definitivno ni oče. v tistem trenutku se je sovražila toliko bolj, ne samo da je uničila svoje življenje na celotni črti, ampak ga je nekako tudi asherju in kmalu ga bo tudi ryanu, ki se tega trenutno na srečo niti še zavedal ni. njun pogovor na obali je bil bolj kot ne prijateljski, če je temu lahko rekla, in on se niti malo ni zavedal kako zelo veliko novico je imela zanj. bilo ji je slabo že ob sami misli, da bo morala pred njega in mu povedati kako stvari stojijo in da ima nekje v italiji sedem let starega sina po imenu adrian, ki je ravno v letih, ko si želi očeta in ga potrebuje bolj kot kadarkoli poprej sama pa mu več ne more lagati, sita je bila laži. sita je bila svojih napak in napačnih odločitev, a naenkrat se ji je zazdelo kot da ničesar ne bo zmožna popraviti, vsaj ne zares. » kdaj asher, kdaj ? misliš, da nisem hotela ? zakaj za vraga bi te hotela držati v misli, da nosim pod srcem tvojega otroka ? nima smisla, « je dejala in stresla z glavo. očitno se ni zavedal, da pravzaprav časa ni imela, da je prepozno ugotovila in da ji je bilo žal, da je sploh njega in ryana privlekla v to. samo zato, ker je bila trapasta in neumna. ker ni mogla pustiti njemu oditi in ker si je na drugi strani želela tudi ryana kateremu ni pomenila nič, njemu pa je. in prav to je otežilo vse skupaj. » preprosto sem bila takoj poslana v italijo in nisem mogla nič, leta pa so minevala, « čeprav je nekako imela občutek, da to ne opraviči ničesar. morala bi mu povedati, morala bi storiti toliko stvari pa ni in sedaj je bilo več kot očitno prepozno. » asher resno…« toda vedela je, da bo morala slej kot prej ime izdati in drugega ji ni preostalo kot, da je samo izrekla njegovo ime in pogled dvignila proti njemu. kako zelo si je želela, da bi se stvari obrnila drugače, da bi njuna skupna pot bila drugačna in da se mnoge stvari ne bi zgodile. toda vseeno je stala tu mu ponovno zlomila srce takoj po tem, ko so se mu oči zaiskrile ob novici, da je otrok živ in da je z njim vse v redu s tem, da pravzaprav ni njegov in počutila se je resnično kot najslabša oseba na svetu. mogoče je bilo za vse bolje, ko so preprosto pozabili na njo in je sama živela v italiji,skrbela za otroka in tekala od dela do dela samo zato, da bi vsi skupaj preživeli medtem, ko je v najstniških letih sanjala o poroki z bogatašem in o tem kako zelo priskrbljena bo do konca svojih dni zavoljo ljubezni. » ne delaj si tega asher, « je takoj odklonila in stresla z glavo, da je kapuca nežno padla nazaj z njenih las in pogledala proti njemu z resnim pogledom. » bila sem samo z ryanom, z nobenim drugim in še to je bila napaka. « toda ali je bilo res pametno sploh načenjati to temo ? navsezadnje ne glede na to kolikokrat mu bo ponovila, da je dejansko ljubila zares samo njega, njegovo moje mnenje ne bo drugačno. » ryan ni bil v ničemer boljši. niti pol ga nisem ljubila tako kot sem tebe. ostalo je nepomembno. « več mu žal ni mogla povedati. dovolj je bilo, da je že takrat bila nekako razdvojena med njim in ryanom. vendar v resnici je asher imel veliko večjo prevlado, ker je z njim imela razmerje, poznal jo je bolje kot kdorkoli. kar je imela z ryanom je bila napaka, romanca, nekaj kar njemu več kot očitno ni pomenilo nič, a še vedno je rodilo novo bitje.
» to, da sem ga sebi vem in občutek imam kakor, da sem ga tudi mnogim drugim, « tega preprosto ni mogla niti ni hotela prezreti, kajti prav je bilo, da se je na to opominjala vsak sleherni dan. » razumem te. in dajem ti ta čas, « je dejala in se mu tolažilno nasmehnila, hkrati pa je v njenih očeh bil kanček hvaležnosti, da je kljub vsemu verjel v njo, ko še sama ni – kot vedno. in zavrgla je nekaj takega za tisoč neumnosti- bila je res neumna, plehka, trapasta in še bi lahko naštevala. » asher…« ga je že hotela prepričati, toda bilo je brez smisla. znak, da se je njeno srce trgalo in pogled povesil je jasno nakazal na to, da je med njima vse izrečeno in da mogoče se ne bo nikoli zavedel kakšna so bila dejansko njena čustva do njega in kakšna mogoče ne glede na vseeno so. asher je bil njen prvi in preprosto je njena ljubezen do njega bila toliko večja. in mogoče je našla svojo srečo, toda ne v popolnosti, ne zares. njena edina sreča je bil sedaj adrian, vse ostalo je bilo zgolj še v izdelavi. sedaj pa ga je preprosto morala pustiti oditi. sklonila je pogled, kajti tega nekako ni mogla gledati in svoje dlani skrila v žepe jopice. on je tako ali tako odhajal in z njim tudi del nje.
Sponsored content
Naslov sporočila: Re: asher & teresa [forest's road]