we're running in circles.

Naslov sporočila: we're running in circles. Pet Jan 04, 2013 1:51 am

tagged is the a-mah-zing lois smitten 1

this post is 333 words long and i am listening to cure for inspiration.
damien is so drunk. and this, is going to be so much fun!

Pijano se je oklenil masivnega kozarca v katerem je ostalo še nekaj kapljic pregrešno dragega viskija ki ga je vase zlival že cel večer. Na mah je izpil preostanek in ga s tleskom odložil nazaj, potem pa skoraj malomarno odvrgel nekaj žetonov na sredino mize. »Višam.« Je zamrmral, tudi če se mu že več časa ni niti približno bilo več jasno kaj se dogaja z igro in ali je sploh še zmagoval. A to je bila tista slaba kombinacija opitosti in neomejenega dostopa do denarja, in Damien je to danes še preveč dobro preizkusil na lastni koži. Bilo je Silvestrovo in bil je sam – na samo samski, ampak popolnoma sam. Povsem drugačna zgodba ki si jo je predstavljal – moral bi biti poročen in z roko v roki po Mayberryju hoditi z Cassandro, ali pa biti nekje z njo na počitnicah. Nikoli si nebi predstavljal da se bo njegova zgodba odvila tako. A zdaj ni imel več časa razmišljati o vsem, niti energije. Po polomu v Parizu je brez da bi razmišljal sedel na letalo in priletel sem, od takrat naprej pa je bilo vse zavito v smog alkohola, zabav in žensk ki jih je videl prvič in zadnjič. Z dlanmi si je pomel oči in nekajkrat pomežiknil da bi zbistril misli, in pogledal navzdol – dva para. Mogoče pa mu tokrat celo uspe. Z očmi se je sprehodil po nabito polnem kazinu kjer se je odvijala zabava in v oči mu je padla še preveč znana silhueta in obraz ki ga je lovil v sanjah. Lois. Nemogoče. Težko je požrl in se skoraj kot v sanjah skobacal na noge in brez da bi dokončal igro odkorakal stran, dokler je ni končno dosegel. Z roko se je nič kaj nežno dotaknil njene podlahti in jo obrnil proti sebi. Videti je bila… neverjetno. »Lois.« Je še enkrat ponovil njeno ime, tokrat naglas. Upal je da bo vedel kaj naj reče ko jo enkrat doseže a zdaj je stal tu, in samo nemo zrl vanjo.

Naslov sporočila: Re: we're running in circles. Pet Jan 04, 2013 2:34 am

tagged is the beloved damien smitten 1

OH GOD I DID NOT REALIZE HOW MUCH I'VE MISSED THOSE TWO!!

po precej dolgem času - nabitem z razočaranji, bolečino in občutkom popolne izgubljenosti - se je počutila zares dobro. morda je bilo zares krivo okolje, ki ga je zamenjala in presrečna je bila, da je to storila. zdelo se je, da je vsakič, ko se je vrnila v rodno mestece, doživela še hujše čase in odločitev, da se za novo leto poda v neznano ji je prijala. monako je bil noro lep in teh nekaj dni, ki jih je preživela tukaj, ji je dalo nov zagon. ne samo za zabavo, za vse - za življenje, če je imelo to kakršenkoli smisel. in ko je prišlo novo leto, si je na obraz nadela širok nasmeh in na telo ozko, temno modro in nekoliko svetlečo obleko z dolgim hrbtnim izrezom. casino je bil tako velik in poznala ni nokogar - in po nekem čudnem naključju se ji je zdelo, kot da sem pripada. uživala je v spoznavanju novih ljudi, morda iz lažnega prepričanja, da je oni ne morejo prizadeti, ker ne poznajo njene zgodbe. po nekaj kozarcih šampanjca, ki ga je izpila s simpatičnim zaročenim parom, ki ga je spoznala nekaj dni prej, ji je nekaj vročine udarilo v glavo in počutila se je nekoliko omotično - a dobro. izgovorila se je in smuknila na toaleto, kjer se je za daljši čas zasidrala pred ogledalo. izgledala je dobro. imela se je dobro.. življenje je bilo dobro. zajela je sapo, se nasmehnila svojemu odsevu in se vrnila v rahlo okajen prostor, ki je dišal po močnem žganju in igrah na srečo. prebijala se je nazaj proti mizi, kjer je prebijala čas, ko jo je nenadoma nekaj močno zagrabilo za komolec. namrščeno, presenečeno in morda celo nekoliko jezno se je zasukala, da bi videla, kdo se je odločil, da ji iztrga roko, ko se je iz oči v oči srečala z.. "damien," je nekoliko bebavo izmoljala in za trenutek obstala na njegovih očeh. kako krasen je bil.. v trenutku je njen pogled odločno zdrsel od njegovih oči do njegovih prstov, ki so kot v krču še vedno stiskali njeno tenko roko. "izpusti me. takoj." prosim.

Naslov sporočila: Re: we're running in circles. Tor Jan 08, 2013 9:13 am

tagged is the a-mah-zing this is for the oh so amazing lois smitten 1

and they're breaking my heart. i mean, he's just so in love with her.

Bila je tu. Res je bila tu, naravnost pred njim. Koliko časa je sanjal o tem da bi se ponovno srečala, da bi jo spet zagledal, in zdaj popolnoma nerazumljivo je stala pred njim. Ali pa jo je on držal tam, zaradi alkohola ni več mogel trezno razmišljati. »O-opprosti.« Je zamomljal in jo v trenutku spustil kot da bi se opekel in se opotekel nekaj korakov nazaj ko je odkorakala stran potem pa stekel za njo, in jo čez nekaj sekund dohitel. »Lois, počakaj.« Je skušal nekako zbrati svoje misli skupaj in si z dlanmi podrgnil obraz da bi se malce zbral. Kaj za vraga je počela tu in zakaj je bil on tako pijan da ni mogel skupaj dati dveh normalnih stavkov? Globoko je vdihnil in se končno le zazrl vanjo. »Kaj počneš tu? Mislim… mislil sem da boš kje v New Yorku ali pa… doma.« Je le zmogel stavek ki je imel rep in glavo potem pa roke zaril globoko v žepe svojih črnih hlač, njegov suknjič pozabljen nekje na nekem stolu in rokavi bele srajce zavihani do komolcev. »Nisi se mi oglasila, mislim, hočem reči… da sem te klical. Po tvojem sporočilu.« Je zamomljal in še enkrat globoko vdihnil. »Poglej, vse skupaj je bil velik nesporazum. Jaz in Cass sva se odločila razdreti zaroko in… po tistem sem bil prepričan da ti ni več mar zame, saj mi nikoli nisi dala vedeti da ti je. Še spomniš se me ne.« Je grenko dodal in z očmi iskal nekaj po prostori kamor bi lahko pogledal, samo ne vanjo. »In ja, celoten izlet v Pariz je bil napaka, a potreboval sem nekaj da se zamotim, nekoga da me razvedri in…« Pogledal je navzdol in skomignil. »Če bi vedel da…« Kaj mu je že napisala v smsu, skušal je prečesati svoje pijane možgane za odgovor. »Vem da sem kreten ampak, še vedno mi lahko zaupaš jaz… Lois, še vedno te imam rad.«

Naslov sporočila: Re: we're running in circles. Tor Jan 08, 2013 9:47 am

tagged is the beloved damien smitten 1

:'(((

z razbijajočim srcem se je zasukala in odkorakala stran, čeprav je košček nje vztrajno govoril, da se mora ustaviti in da je čas, da se sooči z njim. a kaj, ko jo je prizadel in preprosto ni se bila sposobna vrniti na enako tanek led, ker je vedela, da se bo ponovno udrl pod njo in da bo morala preplavati zmrznjeno jezero, preden bo znova prišla na obalo. metaforično, seveda; strah jo je bilo psihične bolečine, ki ji jo je damien lahko zadal. toliko huje sedaj, ko se je spomnila njegovega obraza in ga je lahko povezala z ljubečimi besedami. te so se danes zdele milje in milje proč; popolnoma jasno ji je bilo, da je bil pijan kot žolna, predvsem zato, ker se mu je zatikalo ob govorjenju - in morda bi mu res morala dati priložnost, morda.. morda bo tokrat - v takšnem stanju - iskren z njo. sicer pa tako ali tako ni imela izbire; čez nekaj trenutkov jo je dohitel in ji zaprl pot. brez besed je obstala na miru in pošteno se je morala truditi, da je njen obraz ostal prazen. ne, ni mu hotela dati zadovoljstva, ni mu hotela pokazati, da ji je mar. za trenutek je obstala s povzdignjenimi obrvmi, toliko, da bi lahko tudi do njegovih pijanih možganov prikapljalo dejstvo, da njegovo vprašanje ni bilo kdove kako smiselno. kaj mu bo odgovor pravzaprav povedal? prav ničesar. "novo leto sem hotela proslaviti čimdlje stran od komplikacij," je brezbrižno skomignila z rameni, nato pa navrgla dodatek, namenjen bolj njej kot njemu: "a več kot očitno me težave vedno najdejo." on je bil težava. bil je tako nevaren, kot je bila za plezalca nevarna majava skala, kot je bil za zdravljenega alkoholika nevaren viski. prikimala je. ne, ni se mu oglasila, ni se mu hotela. ni hotela govoriti z njim. zamežikala je, ko je pričel znova govoriti o tem, kako ji zanj ni mar; napeti je morala precejšenj delež mišic v telesu, da je ostala povsem mirna, hladna kot špricer. da razen nekaj gosto zbranih mežikov ni niti trznila. ko je končal s svojim kratkim monologom, je zmajala z glavo. "ne vem, kaj hočeš od mene.." nekoliko je obmolknila. "nimam ti namena servirati srca na pladnju. dovolj jasen si bil v svojih sporočilih."

Naslov sporočila: Re: we're running in circles. Tor Jan 08, 2013 10:11 am

tagged is the a-mah-zing this is for the oh so amazing lois smitten 1

and now damien will get all kinds of jealous of her date and get into a fight. so prepare for crazy times.

del njega jo je žele prijeti za ramena in pošteno stresti ko je stala pred njim kot kakšna ledena kraljica. sovražil je njeno hladnost, še posebej ker je imel v svojih mislih tisto nasmejano lois ki se je smehljala z blazine ko je ležala poleg njena, njeni lasje razprostrti vse naokrog njega kot zavesa. ''nevem kaj naj ti rečem lois, naredil sem napako, vem, s tabo sem jih verjetno naredil že sto ampak…'' z rokami si je podrgnil lase in se ponovno zazrl vanjo. ''ko sej razdrl zaroko je bila samo ena oseba na svetu ki sem jo hotel poklicati. in to si bila ti. a dovolj sem te že zjebal z vsem skupaj, in zato sem mislil da bo bolje če ti dam mir. če bi vedel da…'' zmajal je z glavo sam pri sebi, saj je bila ironija vsega skupaj prevelika. želel je biti pravičen in narediti tisto pravo, nesebično stvar, ji dati prostost in izginiti iz njenega življenja. na koncu koncev ga ni poznala kot jo je on in zato je bila kakršnakoli zveza o kateri bi lahko upala že tako obsojena na propad – on bi od nje vedno pričakoval da bo nekdo kar ni bila več in ona tega nikoli nebi mogla izpolniti. sploh pa sta imela že toliko preteklosti in napak, da je bil damien preprosto mnenja da za vse skupaj nima več smisla. a ne glede na to kako se je to prepričeval, vsakič ko jo je videl so vse takšne in drugačne misli šle skozi okno, želel si je samo eno stvar, in to je bilo da jo ima. pa ne samo za eno noč, za to in še vsako po tistem ki pride za njo. ''jasen? ne vem če sem bil dovolj jasen.'' je zamrmral in jo z hitro potezo ki ga je v svojem pijanem stanju presenetila potegnil k sebi in svoje ustnice združil z njenimi. ni bilo važno kje sta bila in koliko časa je minilo odkar sta se nazadnje videla, njuni poljubi so vedno ostali isti, pa naj se jih je spomnila ali pa ne. to je bilo kar je damien najbolj pogrešal in ko jo je čez nekaj trenutkov malce zadihan izpustil je malce v zadregi pogledal navzdol. ''lois jaz…'' v tistem trenutku pa ju je zmotil simpatičen moški s francoskim naglasom ki je roko skoraj posesivno ovil okrog lois. ''excuse-moi.''

Naslov sporočila: Re: we're running in circles. Tor Jan 08, 2013 10:42 am

tagged is the beloved damien smitten 1

oh god, super fun! ^^

"če bi vedel kaj..?" se je pozanimala s krhkim glasom, zavedajoč se, da so ji zavore popuščale. ni se mu imela namena kar tako predati, prekleto, ni se smela! za njo je bilo vse skupaj preprosto preveč nevarno, ni hotela, da ji nekdo znova stopi na srce in ga razbije na tisoče koscev, ker se je zdelo, da se je to v preteklih mesecih dogajalo vse preveč pogosto. iskreno - bilo jo je strah zase. o ja, mislim, da si bil prekleto jasen - je hotela oporekati njegovim besedam, ko jo je nenadoma privil k sebi. v trenutnem šoku - ki je trajal več kot samo trenutek - se preprosto ni bila sposobna odmakniti ali izviti iz njegovega objema, istočasno pa je hrepenela po tem, vse odkar se je spomnila. vse odkar se je nekam v temne kotičke njenih možganov prikradel spomin na dotik njegovih ustnic, na dotik njegovih prstov, dotik njegovega telesa, dotik njegove sape.. vse skupaj se je zdelo kot zares dober film, ki se je vrtel v njeni glavi, za katerega nikdar ne bo vedela, ali je do potankosti resničen. morda je šlo zgolj za zaigrane, izmišljene prizore; morda so se njeni možgani igrali z njo. a ko so se njune ustnice združile, ji je postalo jasno, da ni šlo zgolj za ideje, ki so se porodile v njenih mislih; njegovi poljubi so bili vse preveč posebni, da bi si jih njeni možgani izmislili. sicer je lahko začutila mešanico močnega alkohola, ki je počival na konicah njegovih ust, in vendarle se skorajda ni hotela iztrgati iz njegovega objema. skorajda. ko jo je izpustil, se je instinktivno odmaknila za korak. njeno srce je tako močno razbijalo, da je verjela, da ji bo razgnalo prsni koš in skozi obleko skočilo njemu v objem. čutila je, kako se je njeno telo pričenjalo tresti in v njenih očeh so se skoraj takoj pričele nabirati solze. ni vedela, ali naj bi se počutila izrabljeno ali presrečno; nič ji ni bilo jasno. potem je nenadoma začutila močno moško roko, ki se je ovila okrog njenega vratu in postalo ji je jasno, da ob njej stoji pierre, tip, ki jo je pravzaprav povabil na to zabavo. ni bil kdo ve kaj, zagotovo ni bil damien, in vendar se je za trenutek pod njegovo roko počutila varno. vsaj varno pred zlomljenim srcem. "a lahko vprašam, kaj za vraga počneš z mojim dekletom?" se je pierre pozanimal v pofrancozeni angleščini. očitno so američani pojem 'dekleta' razumeli precej drugače, kot so ga razumeli francozi."prosim," je zmajala z glavo s pogledom pa drsela od enega do drugega moškega; oba sta se zdela pripravljena skočiti v petelinji boj, sama pa je samo hotela stran, stran od obeh, če je bilo to mogoče. večer je v nekaj minutah postal prenaporen zanjo.

» you got me running on sunshine,

we're running in circles.

we're running in circles.

Similar topics

Similar topics