room no. 2

Naslov sporočila: Re: room no. 2 Čet Jan 17, 2013 9:05 pm

tagged is the amazing indiana smitten 1

upam, da ni narobe, da sem jo poslala pod tuš, samo nekako nisem vedela, kako natančno začeti. :3

nasmeh, ki se je naselil na njegov obraz, ko je izvedel, da bosta z indiano za kratek čas cimra, se kar ni in ni hotel odstraniti. toliko bolj presrečen je bil, ker je zadevo predlagala ona. ah, kako sijajno se mu je zdelo, da bo lahko spet z njo preživel nekaj časa. njuno zadnje srečanje se je pripetilo skoraj mesec dni nazaj in po tem je enostavno ni več videl, klicati pa se mu je zdelo.. nekoliko preveč klišejsko. sploh pa ni imel njene številke in četudi bi šel skozi vrsto poznanstev, da bi jo dobil, bi na koncu najbrž izpadel kot kak grozljiv zasledovalec, tega pa si niti slučajno ni želel. indie je bila tako sladka in želel si je.. želel si je, da bi šlo vse tako, kot bi moralo. ob tem si je moral seveda priznati, da so to zgolj sanje; poznal se je. vedel je, da bo slej ali prej vse skupaj uničil, čeprav mu je trenutno šlo prekleto dobro. v času, ki ga je indiana porabila za topel tuš, se je sam izmuznil na balkon njune sobe in si prižgal cigaret. tako nizkih temperatur sicer ni pretirano maral, se je pa noro veselil, da se bo lahko že jutri spustil po beli strmini. bordanje, smučanje, prekleto, še sankanje je oboževal. sneg je bil nekaj, česar sam ni videl ravno pogosto in dejstvo, da si ga je lahko vsako zimo privoščil nekje na visokih gorah, ga je vedno znova pošteno razveselilo. takole je torej stal na balkonu in opazoval, kako se je sneg valil proti razsvetljenim snežnim strminam v trdi noči. nato je zaslišal premikanje v sosednji sobi preko priprtih terasnih vrat. potegnil je še zadnji dim in zalučal ogorek preko balkona, nato pa se obrnil na petah in se vrnil v sobo. "znaš smučat?" se je pozanimal, še preden sta se njuna pogleda ujela, odločen, da bi znalo biti precej prijetno, če bi se odpravila na nočno vožnjo. morda ne danes, jutri ali kdaj v bližnjih dneh pa zagotovo.

Naslov sporočila: Re: room no. 2 Pet Jan 18, 2013 6:21 am

seveda je svoje besede obžalovala že isto sekundo, ko jih je izrekla. vendar je bilo sedaj vsekakor prepozno. njen kovček je že ležal na tleh ob njeni postelji, rjev ob njegovi. delila sta si ključe hotelske sobe in delila bosta zrak nadaljnih sedem dni. zakaj ji je ta predlog na recepciji padel na pamet, ni vedela. po treh tednih je bila že zdavnaj prepričana, da se ne bosta videla nikoli več in je njuno poznanstvo zajemalo zgolj tisti večer na zabavi in učenje drsanja na mestnem drsališču. ni pozabila, kako se je umaknil hip za tem, ko je poljubila njegovo lice, in zavrnitev je bila še kako sveža rana. sedaj je stala ovita v brisačo v kopalnici in se mrščila proti svoji podobi v ogledalu. ne bo se mogla več prav dolgo skrivati za zaprtimi vrati, stran od njega. kot bi trenil je spustila vlažno brisačo na tla in nase navlekla spodnje perilo, zatem pa še pletene žabe in prevelik volnen pulover, ki ji je segal skoraj do kolen. seveda je imela seboj samo neverjetno udobna oblačila in prav nič pretirano privlačnega. ni pričakovala, da bo sobo delila s komerkoli, še manj pa z njim. končno oblečena je potegnila sponko iz las, da so se dolgi svetli lasje usuli prek njenih ramen in hrbta, in pogumno odklenila vrata ter stopila nazaj v spalnico. opazila je temnolaso podobo na balkonu in previdno se je odpravila tja, ko se je že obrnil in stopil nazaj v toplo notranjost. ''pravzaprav se raje sankam. in se lopatam. saj veš... tisto, ko se usedeš na lopato in te nekje sredi proge odnese z lopate nekam v stran ter imaš polna usta snega,'' je pazljivo odgovorila s priprtim pogledom, kakor da bo ocenil njen odgovor. ''hm, torej boš res z mano v sobi? še je čas, da si premisliš, veš? mislim, če si slučajno nameraval letovanje preživeti s kom drugim. svojim dekletom ali kaj podobnega,'' je za hip zadržala dih, nato pa se odločila, da se obnaša prekleto neumno in je hitro stresla z glavo. ''pozabi. ni moja stvar. danes sem imela namen ostati notri glede na to, da je že skoraj večer. pogledati kak smešno slab film. lahko se mi pridružiš,'' je skomignila z rameni in stopila mimo njega proti kovčku, da bi ga spravila pod posteljo, preden se utegne kdo spotakniti obenj.

Naslov sporočila: Re: room no. 2 Pet Jan 18, 2013 11:19 pm

tagged is the amazing indiana smitten 1

"zelo.. slikovit opis," se je nasmejal, ko mu je povedala, kako sama prakticira lopatanje. zlahka si jo je predstavljal, kako drsi po beli strmini in nenadoma - seveda brez poškodb ali udarcev - zleti po tleh. predstavljal si jo je, kako se po tem smeji in kako ljubko pripre oči, kot je to naredila včasih, če je rekel kaj posebej komičnega. predstavljal si jo je.. srečno. želel si je, da bi jo lahko osrečil. o bog, ali se je res tako hitro tako zelo zatrapal vanjo? "seveda bom s teboj," je hitro prikimal, šele po tem pa mu je postalo jasno, da svetlolaska precej zvito povprašuje, če je v njegovem življenju kdo drug. namuznil se je in skomignil z rameni, nato pa nekoliko tiše dodal: "s kom drugim pa bi hotel biti?" slekel je jakno, ki jo je navlekel nase, ko se je odpravil na cigaret, in jo odvrgel na enega od usnjenih sedežev v sobi, nato pa se s pogledom znova osredotočil na indiano, ki je govorila. "seveda," je prikimal z odobravanjem; tudi sam ni imel namena oditi kamorkoli izven te sobe, sploh zdaj, ko je imel priložnost, da se podruži s svojo dihjemajočo simpatijo. kam bi pa hotel iti? saj vendar tukaj ni poznal skorajda nobenega - z izjemo caprice, za katero je vedel, da bo nekje v bližini, z njo pa ni imel namena loviti punc ali karkoli takega - in pravzaprav si ni znal zamisliti kraja, kjer bi bil trenutno raje. hotel je biti z njo. "je na sporedu kaj genialnega?" se je pozanimal, ko se je nekoliko zmedeno sprehodil po sobi in skušal najti daljinca za televizijo v kotu prostora. bila je nekoliko starejša in precej majhna, a morala bo zadostovati. sicer pa si je znal predstavljati kar nekaj načinov, na katere bi se lahko zaposlila, če morda na sporedu ne bi bilo nič neumnega. ali pametnega, kakorkoli že. ni vedel, kako je bila trenutno indie odločena glede njega, a nekaj mu je govorilo, da ni bila več tako oddaljena. da je čutila enako.

Naslov sporočila: Re: room no. 2 Ned Jan 27, 2013 9:41 pm

široko se je nasmehnila ob njegovi hitri pritrditvi in v notranjosti jo je nadvse prijetno pogrelo ob zavedanju, da ga bo lahko gledala vsak dan v tednu za čas letovanja. poskusila je vsaj za silo ukrotiti svoj odziv in navidez brezbrižno prikimati. seveda ji ni odgovoril na njeno vprašanje, kako zvito od njega. res je v večji meri povpraševala predvsem po njegovem stanu. ''nimaš dekleta? saj veš, kakšne čedne svetlolaske, ki želi preživeti sedem dni s svojim fantom pred kaminom in v postelji?'' je tako vprašala naravnost, ko ji je na vprašanje pravzaprav odgovoril z vprašanjem in si v mislih naredila opomnik, da ob njem nima smisla ovinkariti. veliko bolje se bo zanjo izšlo, če bo ostala zvesta svoji začetni direktnosti in pri njej vztrajala vse do zadnjega. potrebovala je določene odgovore. vsekakor pa je potrebovala zagotovilo, da njen predlog ni bil napaka. da si svetlečih iskric v zraku med njima ne predstavlja. iz predala nizke omare je potegnila črn daljinec in se namenila proti temnolascu, se počila na posteljo nasproti televizijskega ekrana ter potrepljala prosto mesto poleg sebe. ''bova videla, kaj je na sporedu. v skrajnem primeru lahko gledava risanke ali animal planet,'' se je namuznila in prižgala zaslon. počakala je toliko, da se je zavlekel na posteljo poleg nje in poskusila ohraniti enakomeren ritem dihanja in neumornega razbijanja srca ob njegovi neposredni bližini. vse preveč se je zavedala vsake točke, kjer se je njeno telo rahlo dotikalo njegovega. ''res sem sklepala, da te ne bo več naokrog...'' je po kratki minuti tišine, ki jo je premotilo zgolj prasketanje statike v televizorju, spregovorila s previdnim tonom. ''um. morda bi bilo dobro, da mi v prihodnje daš svojo številko ali kak drug kontakt. razen če se nameravava še naprej srečevati enkrat na mesec?'' se je rahlo zasukala proti njemu. tista njegova zavrnitev je bila dokaj svež spomin in ni vedela ali ga sme kar naravnost vprašati, če ga naenkrat ni zanimala več. da, prvič jo je poljubil on in gesto mu je vrnila. drugič ga je poljubila ona, na lice, a odziv je bil skrajno medel in hladen.