GRAHAM DANIEL JAMES

-

29 • ARCHITECT • DYLAN BRUCE

za nekoga, ki jih šteje že skorajda trideset je preveč brezupen. preveč flegmatičen. prevelika svinja. s seboj zagotovo vleče preveč dodatnega bremena in nabito polne prtljage. za nameček še celotno mestece pozna njegovo zgodbo in četudi so mu sprva več kot samo popuščali, je tudi njihovo potrpljenje prišlo h koncu – sploh ko je postalo očitno, da ne želi njihove pomoči ali kakršnegakoli pomilovanja. rodil se je glavni lokalni cipi. jenna james je morda bila res včasih predmet zavidanje vsega ženskega prebivalstva in glavna fantazija moškega. toda s srednjo šolo je zbledel tudi njen lesk, praktično takoj zatem ko jo je nekdo napumpal, nato pa ni želel prevzeti odgovornosti. spala je s preveč moškimi, da bi lahko sproti delala seznam in beležila, kdo bi ji utegnil narediti dva pankrta. sina, grahama, je oboževala od prvega dne dalje, menda jo je spominjal na njegovega očeta, ki ga je zares ljubila. tako je baje nekoč rekla kozmetičarki in ta je nato povedala svoji frizerki, ki je to povedala vsem v lokalu, nato pa so vsi zgodbico raznesli dalje. hčerka ni bila deležna tolikšnega deleža materine ljubezni, zato pa ji je starejši brat prav vedno stal ob strani – ko so v hišo prihajali čudni tipi, ko ji je kdo namenil napačen pogled, ko je katera od maminih barab poskušala prste stegniti k njej. vedno. oba sta letala čez cesto k o'sheovim in včasih se je zdelo, da ju je vzgojila heather. in tam, čez cesto, je spoznal tudi njo.

ni bil rojen v zgledni družini, ni bil pretirano brihten v šoli, ni bil poln ambicij in obstajala je velika verjetnost, da bo čez deset let pristal v kakšnem res gnilem poklicu in se zapijal. vendar je bil pripravljen kljubovati vsem tem možnostim ter sebi in sestri omogočiti boljšo prihodnost. prav vsaka minuta vsakega dneva je bila namenjena trdemu delu, da se bosta lahko nekoč vpisala na univerzo in postala malce več kot njuna pomilovanja vredna mama. in pri o'sheovih se je počutil skorajda brezskrbno. komajda je zlezel iz plenic in se začel zavedati sveta okrog sebe, kolikor mu je spomin segel nazaj, je bil ves čas prepričan, da se bo nekega dne poročil z evelyn o'shea, edinim dekletom v sosednji hiši. nekaj, kar se je začelo kot otroške sanje, se je počasi začelo spreminjati v resničnost. ljudem sta se zdela ljubka, ko sta bila še praktično otroka in sta povsod po mestu hodila s sklenjenimi dlanmi. v srednji šoli so jima občasno poslali kak skeptičen pogled, ker se srednješolske ljubezni le redkokdaj izidejo. takrat jim je bil pripravljen pokazati sredinca, njim in njihovim predsodkom. na nek način jim ga je. z zaroko je pohitel preden bi oba odšla na univerzo. sam se je odločil za arhitekturo po dolgih letih dela za eno od lokalnih gradbenih podjetij. samo fizično delo je bilo prekleto naporno, a vse hiše, ki jih je pomagal zgraditi so mu dale odločno preveč idej. hotel je graditi svoje, svojo vizijo. njegova vizija je vsekakor vključevala njo, hišo, družino. toda zakaj se torej danes na njegovi roki ne nahaja poročni prstan? zakaj je poslal navarrove in o'sheove k vragu ter prekinil stike z nekdanjimi prijatelji? kako je prišlo do tega, da ga je že pozno popoldne moč najti v najbližjem baru s kozarcem žganja v roki in vedno novo plehko lepotičko v naročju?

nihče ni mogel zanikati, da je bil v tistih časih dobra partija, delaven, pošten, očarljiv in vsekakor zvest. sanje vsake tašče. s to drobno napakico, da je imel oči samo za eno dekle in je bil brezupno, brezpogojno, prav patetično slepo zatrapan vanjo. izkazalo se je, da je bil v tej dolgoletni zvezi pravzaprav zaljubljen samo on in šele dan pred dogovorjeno poroko je imela prasica dovolj poguma, da je obelodanila resnico. v njuno skupno stanovanje je prišel z dolgega delovnega dne. stanovanje je bilo očitno prazno – s polic in iz omar so izginile vse njene stvari in na kuhinjski mizi si je drznila pustiti dolgo pismo. v prvo je vse skupaj samo preletel, a bilo je dovolj, da je dojel bistvo. spakirala je stvari, ga pustila praktično pred oltarjem in odletela kdo ve kam z očetom njenega otroka, ki je bil, kako ironično, njegov najboljši prijatelj in glavna priča. bila je noseča. z drugim. za teden dni se je zaprl v stanovanje z zabojem alkohola in poskusil iz sebe izgnati vsak spomin nanjo, vendar samota ni pomagala. tako se je začelo razduzdano obdobje grahama jamesa, ki si je v nekaj tednih prislužil svoj današnji sloves.

edina stvar, ki jo jemlje resno je njegov poklic, katerega obožuje in ga obvlada do te mere, da je njegovo podjetje nadvse uspešno. edina oseba, ki mu karkoli pomeni pa je njegova sestra. vse ostalo je samo hobi, nekaj s čimer si malce krajša čas in zavrže, ko se naveliča – naj bodo to predmeti, dejavnosti ali ljudje. po tistem je v svoji postelji zamenjal že grozljivo številko različnih žensk, popil odločno preveč litrov alkohola in zajebal že nešteto stvari. vse samo z namenom, da za nekaj trenutkov pozabi na prekleto evelyn o'shea. nihče sicer ne bi trdil, da je samotar in le redkokdo mu v obraz pove, kaj si misli o njem. nasploh zna biti precej prijetna družba, če ni ravno do konca nacejen ali če ga ne ujameš ob napačnem trenutku. ljudje do njega vendarle gojijo neko strahospoštovanje, morda samo zato, ker je razbil že preveč njihovih nosov ali čeljusti, ko mu kaj ni bilo po godu. ali pa zato ker vedo, da se bo vedno zlizal in se postavil pokonci. v pozabo se zapija tudi ker noče priznati, kako presneto šibkega ga je naredila. vsi njegovi načrti za prihodnost so vsebovali njo, vsaka njegova misel je bila prvih dvajset let njegovega življenja namenjena njej. danes misli nanjo vsakič, ko druga zarije nohte v njegov hrbet.

SANDRA • A BUNCH • PM