all these little earthquakes
Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.



 
KazaloLatest imagesIščiRegistriraj sePrijava
bradford, carter brian Welcome
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.

bradford, carter brian Pravila
bradford, carter brian Zasnova
bradford, carter brian Oglasevanje
bradford, carter brian Map
bradford, carter brian Faceclaim
bradford, carter brian Canon
bradford, carter brian Wanted

bradford, carter brian Staff






bradford, carter brian Cbox
bradford, carter brian Spotlight
the leading lady

bradford, carter brian Leadinglady

the leading gentleman

bradford, carter brian Leadingmale

best friendly connection

bradford, carter brian Friends

best family

bradford, carter brian Family

best chemistry

bradford, carter brian Chemistry

honorary member

bradford, carter brian Member

biggest ego

bradford, carter brian Ego

biggest sweetheart

bradford, carter brian Sweetheart

should be a couple

bradford, carter brian Couple
bradford, carter brian Credits
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share
 

 bradford, carter brian

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
brian bradfordbrian bradford
sports journalistsports journalist


Število prispevkov : 135
Reputation : 54
Join date : 02/10/2012

bradford, carter brian Empty
ObjavljaNaslov sporočila: bradford, carter brian   bradford, carter brian EmptyPet Jun 14, 2013 3:40 am



BRIAN CARTER BRADFORD

-

bradford, carter brian 03
29 • SPORTS JOURNALIST  • MAX IRONS


verjamem v to da človek včasih sam pride do spoznanja da se mora spremeniti ali preprosto nekje sredi svoje življenjske poti spozna da je odrasel in da ne more več tako naprej. pri meni česa takega ni bilo. moja sprememba iz briana, ki so ga v mestu vsi poznali, do briana ki se sedaj sprehaja po ulicah port charlesa, je bila prisiljena. nisem imel druge izbire kakor da sem na tehtnico postavil določena načela, principe, vrednote in se odločil za tiste, ki nosijo veliko večjo vrednost, ter spremenil določene stvari v mojem življenju, ki je zapeljalo v slepo ulico brez izhoda in možnosti vzvratnega povratka. naenkrat sem obsedel v svojem stanovanju s sklenjenimi dlanmi na kolenih in nagnjeno postavo naprej in sredi torotna spoznal v kakšen drek sem se spravil. in kaj je bilo krivo za to ? na prvem mestu moj odhod v toronto. moja želja po karieri, ki se je končala tako da se je življenje obrnilo dvakrat okoli polnega kota v krogu. tu se zgodba začne in začne hkrati.

rodil in odraščal sem v port charlesu kot prvorojenec družini bradford. za mano sta sledila dva brata in kasneje je luč svetlobe zagledala še najmlajša članica in edino dekle med vsemi potomci, ki je bila deležna zaščitniškega odnosa predvidoma od vseh nas. ko med tri rambote postaviš neko milo in majhno dekle, potem je lahko precej jasno, da se bodo prav te tri junaki vedno na vsakem koraku zavzeli za najmlajšo članico, kar je precej normalno. navsezadnje je bila članica družine in bilo je edino logično, da si branil svojo kri, oziroma vsaj sam sem od vedno imel to prepričanje nekje v svoji glavi, da je družina sveta in edina. vedno sem bil športni navdušenec in že pri rosnih sedmih letih sem pričel trenirati nogomet s fanti iz razreda na zelenici, kasneje malce bolj zares, ter pri petnajstih sem bil več kot odličen v svojih vrstah. ne da se sedaj šopirim, a vedno sem dal veliko na šport in v njemu našel neko svojo sprostitev in ljubezen. živel sem v formi in počel tisto kar mnogi niso razumeli- brcal žogo, zbiral slike slavnih nogometašev, ter kasneje v najstniških letih polepil vrata z plakati mojih idolov, sanjal o tem kako bom enkrat na njihovem mestu, ter sestavil polico kjer bom lahko zbiral svoje pokale, ki bodo prihajali eden za drugim. tako zelo sem bil prepričan vase. življenje je tako naprej, odrastel sem, ter pri šestnajstih spoznal, da imajo očitno športniki v mestu veliko prednost pred mnogimi drugimi in ne bi ravno rekel da sem postal ženskar in spal eno za drugo, nikakor. samo skakal sem iz veze v vezo in v času samskega stanu spogledoval na vse strani in užival mladost v vseh pogledih. navsezadnje kako ne bi ? imel sem življenje brez posebnih napak, žalostnih trenutkov, bil sem zdrav in ljudje okoli mene prav tako. res mislim da ne morete fanta z razposojenimi hormoni in preveliko mero samozavesti označiti za tipičnega ženskarja in bedaka iz prvih vrst.

pri mojih dvaindvajsetih je sledila poškodba, ki je onemogočila za naslednje mesece, mogoče celo leto treniranje in tako sem imel veliko preveč časa, da sem se odločil pozabiti vse skupaj in nekaj narediti iz sebe, ter se odločil za študij novinarstva. bila je najlažja možnost in nek back up za kasnejše življenje, ki mogoče na podlagi poškodbe ne bi moglo teči v smeri v katero bi sam na prvem mestu hotel. življenje je spet za nekaj let minilo in s poškodbo ni bilo nič bolje. nekaj let sem še pri vsakem večjem nenadnem gibu trzal in vedel sem da ne smem tvegati, ko ni nobene možnosti, da bi me vzel kakšen velik klub in da bi temeljil na temu. bil sem le oboževalec nogometa in ne profesionalec. splet usode in naključij pa me je pripeljal do tega da sem postal športni novinar in nekako sem bil s trenutnim stanjem zadovoljen. pisal sem, razglabljal o messiju in njegovih preteklih neuspelih, se spraševal ali bo liga prvakov bila polna preobratov in bodo najmanj pričakovani klubi prišli v sam finale, ter s tem služil denar za svoje življenje. pri svojih okroglih sedemindvajsetih letih sem dobil možnost da odidem v toronto in pišem za malo večjo športno revijo in imam svojo redno kolumno. port charles tako ali tako ni bil kraj za večje uspehe in pobral sem svoje stvari in se preselil v manjše stanovanje, ki mi ga je priskrbel sedež časopisa, ter začel neko novo obdobje. tu pa se prične tisti ključni trenutek, ko se mi spremeni življenje in sem prisiljen tudi sam opustiti tistega briana, ki sem bil nekoč- malce neresnega človeka, ki je znal ob petkovih večerih oditi s fanti v bližnji pub, po možnosti spati s katero ne da bi zares vedel njeno ime, se spuščati v najbolj nenormalne zveze, ki so obsojene na začetku na svoj propad, biti precej prepričan v obstoj mirnega in srečnega življenja, ki si ga lahko krojim sam po svojem taktu. spoznal sem hitro in boleče svojo zmoto. tu sem spoznal njo- maddy. maddy je bila…vse. delala je kot tajnica direktorja in je bila tako velikokrat videna v podjetju in je pridobila tudi moj pogled. njeni rjavi lasje so ji vedno padali na ramena in človek se je težko ne zaljubil v njo. četudi ni bilo nič iz tega, četudi nisi spregovoril z njo ene same besede, je nekje ostala v tvojih mislih kot tista lepotica. bil sem bedak, tipično, očaral sem jo in deloma je tudi ona mene, potem sem imel nekako življenja v torontu dovolj, ter sem si želel vrniti nazaj domov, ampak brez nje. ko sem ji to povedal je ona rekla da je noseča in drugega mi ni preostalo kot da sem ostal v torontu in bil vsaj toliko fer da vidim kaj bo z otrokom. tu stvari niso tekle ravno najbolje. spoznal sem da dekle ljubim, se z njo poročil, imel splanirano neko skupno življenje, čeprav nekje v meni je še vedno gorela želja po tem da bi nekako bil svoboden in kakor da bi karma slišala tudi tista najmanjše šume v glavi mi je vzela njo, ko je pri porodu umrla, ampak mi dala sina. tu se vrne moja pripoved na začetek, ko sem obsedel v sobi s sklenjenimi rokami in spoznanjem kje v življenju sem sedaj, ter nekje v ozadju imel novorojenega otroka. nekaj časa sem ostal še v torontu, da se je iztekla pogodba, ter se posvetil otroku in se pred kratkim odločil vrniti nazaj domov,z otrokom. iskreno ? strah me je. ne znam biti oče, ne znam biti dober zgled, ne znam z otroci in ne vem kaj naj naredim s svojim življenjem. maddy je ostala nekje v preteklosti, čeprav je spomin na njo živ, a vem da tu poti ni konec. a kaj naj naredim z fantkom po imenu lance pa ne vem. otrok šteje skoraj dve leti in njegov oče je najbolj zmeden bedak, ki se je vseeno odločil nekako urediti svoje življenje, se odpovedati svobodi in urediti situacijo.



ALMA • 6 YEARS• PM, FB



BREE @ CAUTION 2.0
Nazaj na vrh Go down
sandrasandra
administratoradministrator


Število prispevkov : 573
Reputation : 69
Join date : 16/09/2012

bradford, carter brian Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: bradford, carter brian   bradford, carter brian EmptySob Jun 15, 2013 12:03 am

bradford, carter brian Accepted
Nazaj na vrh Go down
https://little-earthquakes.slovenianforum.com
 

bradford, carter brian

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

 Similar topics

-
» bradford, carter oliver
» brian + jordan
» bradford, adrianna lia
» bradford, wade alexander
» tara + carter

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ welcome to port charles, louisiana! ::  :: citizen records :: accepted-