all these little earthquakes
Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.



 
KazaloLatest imagesIščiRegistriraj sePrijava
phillip & yuliya [august moon restaurant] Welcome
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.

phillip & yuliya [august moon restaurant] Pravila
phillip & yuliya [august moon restaurant] Zasnova
phillip & yuliya [august moon restaurant] Oglasevanje
phillip & yuliya [august moon restaurant] Map
phillip & yuliya [august moon restaurant] Faceclaim
phillip & yuliya [august moon restaurant] Canon
phillip & yuliya [august moon restaurant] Wanted

phillip & yuliya [august moon restaurant] Staff






phillip & yuliya [august moon restaurant] Cbox
phillip & yuliya [august moon restaurant] Spotlight
the leading lady

phillip & yuliya [august moon restaurant] Leadinglady

the leading gentleman

phillip & yuliya [august moon restaurant] Leadingmale

best friendly connection

phillip & yuliya [august moon restaurant] Friends

best family

phillip & yuliya [august moon restaurant] Family

best chemistry

phillip & yuliya [august moon restaurant] Chemistry

honorary member

phillip & yuliya [august moon restaurant] Member

biggest ego

phillip & yuliya [august moon restaurant] Ego

biggest sweetheart

phillip & yuliya [august moon restaurant] Sweetheart

should be a couple

phillip & yuliya [august moon restaurant] Couple
phillip & yuliya [august moon restaurant] Credits
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share
 

 phillip & yuliya [august moon restaurant]

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
sarahsarah

Število prispevkov : 29
Reputation : 7
Join date : 22/10/2012

phillip & yuliya [august moon restaurant] Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: phillip & yuliya [august moon restaurant]   phillip & yuliya [august moon restaurant] EmptySob Okt 27, 2012 3:35 am

TAGGED: phillip, dearest husband.
NOTE: začetki. njahnjah, sucks. ampak prav, here we go! :3


    Yuliya je nagnila svojo glavo, medtem ko je kritično premerila svoj izgled v ogledalu. Vedno je bila do potankosti občutljiva na malenkosti in tudi tokrat je že stotič popravila rob obleke, ki jo je imela na sebi in je segala do srede njenih stegen, v kremasti barvi pa je bila točno takšne vrste obleka, ki jih je ponavadi nosila. Sovražila je pretiravanje in dejansko je to že nekako imela vcepljeno v sebi, odkar je kot prestrašeno dekletce zakorakala v plesno šolo. Sama pri sebi se je nasmehnila, nato pa hrbet obrnila ogledalu in zakorakala do omare s čevlji. S pogledom je šinila po polici, nato pa izbrala gležnjarje in se obula, vzela še plašč in torbico ter zakorakala iz stanovanja. Zaklenila je vrata, s pogledom pa je povsem mimogrede še ošinila uro, ki je kazala nekaj čez pol sedmo zvečer. Še vedno je imela čas – zato se je po premisleku odločila, da bo do svojega cilja odšla kar peš. Navsezadnje niti ni bilo tako daleč in imela je občutek, da ji nekaj svežega zraku ne bi škodilo.

    Bilo je skoraj zabavno, kako je bila še po vsem tem času nervozna, čeprav ni bilo to – ne povsem, najbrž je šlo za tisto, kar so ljudje imenovali 'metuljčki v trebuhu', v katere Yuliya sama dejansko nikoli ni verjela. Ni imela časa za takšne banalnosti, kot je temu včasih sama rekla, povsem prepričana, da ne obstaja kaj takšnega, kot je bila prava ljubezen. Pripravljena je bila priznati obstoj nekih čustev, ampak to je vedno enačila z navajenostjo, ki se je pač morala razviti, če si z nekom preživel nekaj časa. Ja, bila je nadvse skeptično bitje, vse dokler ni pred enim letom v njeno življenje prikorakal človek, ki je vse skupaj obrnil na glavo. Zanj se je odpovedala vsemu in tega ni niti enkrat obžalovala. Bilo je vredno, Phillip oziroma Phil, kot mu je imela navado praviti sama, je bil praktično popoln. Kaj več bi si dekle sploh še lahko želelo? Ravno zato jo je dejstvo, da je že eno leto preživela z njim, vedno znova tako začudilo. Minilo je v trenutku in Yuliya ni imela niti enega samega obžalovanja. Prej nasprotno, oboževala je vsak trenutek posebej in bila blazno hvaležna za dejstvo, da je bila poročena z nekom tako… Kakšna je bila beseda? Z nekom tako čudovitim, se je naposled le odločila ter s polovičnim nasmeškom na obrazu stopila v notranjost restavracije.

    Zajela jo je tista znana atmosfera, zaradi katere je restavracijo že zdavnaj vzljubila. Pozdravila je natakarja, ki jo je popeljal do mize, ji z neko nenavadno galantnostjo umaknil stol ter počakal, da se je usedla, potem pa odkorakal z obljubo, da se bo vrnil z meniji, ko bo prišel njen zmenek. Yuliya je potisnila svoje svetle lase nazaj, se za nekaj trenutkov zamotila z opazovanjem ljudi v njeni neposredni bližini, nato pa je pogled skoraj nestrpno uprla na uro. Phil je imel obveznosti v službi, kar je bil tudi glavni razlog za to, da bila dogovorjena za srečanje v restavraciji. A navsezadnje Yuliya ni imela prav nič proti temu – prej nasprotno, vse skupaj ji je vzbujalo tisti občutek rahle vznemirjenosti, kot da bi bil to njun prvi zmenek. Potem pa je dvignila pogled in ga opazila, kar je na njen obraz v trenutku zarisalo širok nasmešek, ko je vstala in mu pritisnila poljub na lice v pozdrav, nato pa se je usedla in se zazrla vanj. »Živijo,« je dejala, ob tem pa je do izraza prišel njen komaj zaznaven ruski naglas, za katerega je začela dvomiti, da se ga bo sploh kdaj znebila. »Naporen dan?« se je pozanimala, njeno čelo pa se je ob tem rahlo namrščilo. Vedela je, da je imel rad svoje delo, a to ni pomenilo, da je ni občasno skrbelo. »Oh, in mimogrde,« je dejala in se nagnila do njega, »veselo obletnico,« je mehko zamrmrala, potem pa ga je poljubila.
Nazaj na vrh Go down
dominic warddominic ward

Število prispevkov : 26
Reputation : 8
Join date : 22/10/2012

phillip & yuliya [august moon restaurant] Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: phillip & yuliya [august moon restaurant]   phillip & yuliya [august moon restaurant] EmptyČet Nov 01, 2012 3:40 am

    for the lovely wifey, yuliya smitten 1 / around 700 words / mal sem pozen, se opravičujem :]

    Bil je še eden od tistih dolgih dni, ob katerih je Phillip včasih pomislil, da se ne bodo nikoli končali. V ordinaciji je bil že od sedmih zjutraj in ko je tisti trenutek pogledal na uro, ki je visela nad vrati, ga je v hipu zvilo. Bila je njegova prva obletnica poroke z Yuliyo in tistega dne se sploh še nista uspela videti. Želel si je, da bi mu uspelo končati prej in jo tako presenetiti ob koncu njenih vaj, a mu – ponovno – ni uspelo. Tako kot vedno se je pojavil kakšen primer, ki sicer ni bil tako nujen, a ni mogel prenesti pogleda na prestrašenega otroka ali panično mater, ki ga je prosila, če lahko njenega otroka pogleda še isti dan. Njegov dan se je tudi tokrat tako končal nekaj minut čez sedmo zvečer, ko je končno obesil belo haljo na obešalnik ter poslal medicinske sestre domov. Ni bilo časa, da bi lahko skočil do stanovanja ter se na hitro stuširal ali vsaj sveže obril. A na njuno obletnico vsekakor ni mislil priti praznih rok, zato si je le na hitro splahnil obraz ter poravnal kravato, nato pa zapustil bolnišnico ter se kar peš napotil proti njuni priljubljeni restavraciji.

    Sprva si je njuno prvo obletnico sicer želel praznovati v nekoliko bolj intimnem vzdušju, toda na koncu si je moral priznati, da bo morala biti tudi večerja v restavraciji popolnoma zadovoljiva. Z njunim napornim delavnikom nekako ni bilo časa za to, da bi eden ali drugi kuhal doma, prve obletnice pa si tudi ni želel praznovati ob dostavi na dom. Ošvrknil je uro na zapestju ter se nasmehnil. Imel je še dobre pol ure časa, do restavracije pa slabih deset minut, torej je imel še dovolj časa za hiter skok v bližnjo zlatarno. S pogledom na levo in desno je pospešil korak, ko je stopil čez cesto med redke avtomobile, ki so takrat vozili po njej. Njegov korak je zavil v manjšo ulico in medtem, ko je vijugal mimo meščanov, natovorjenih z nakupovalnimi vrečkami, je njegov pogled iskal elegantne črke, ki so vabile v zlatarno. Končno je zagledal tablo ter pospešil korak, vmes je še enkrat ošinil uro, nato pa potisnil kljuko navzdol ter vstopil v zlatarno. Ob cingljanju zvončka nad vrati so se v trenutku vse oči v prostoru uprle vanj. »Oh, gospod Gallagher, semkaj prosim!« je v trenutku zaslišal znan glas prodajalca, s katerim je govoril nekaj dni prej in kateri mu je izpod pulta že hitel potiskati v roke skrbno zavito škatlico, kjer so se skrivali diamanti uhani, za katere je zapravil skoraj polovico svoje plače. »Vse je že pripravljeno,« mu je dejal, Phillip pa je ob tem le pokimal ter ob mrmranju, da se mu mudi, že hitel iz žepa vleči denarnico. Le nekaj minut kasneje je že stopal nazaj po ulici ter na glavno cesto, od tam pa proti restavraciji, kjer ga je verjetno že čakala njegova žena.

    Tako je le nekaj minut čez osmo uro stopil skozi glavna vrata restavracije ter se ustavil pri glavnem natakarju, kateri je skrbel za rezervacije in ta ga je popeljal čez restavracijo ter mu pomignil, v kateri smeri ga čaka miza. Ni potreboval dolgo, ko je končno zagledal dobro znano svetlolaso postavo, ki ga je zagledala skoraj istočasno. Z nasmeškom na ustnicah je stopil mimo miz ter se ji približal. »Zdravo,« se ji je nasmehnil v pozdrav ter jo poljubil na lice, preden se je utrujeno usedel na stol nasproti njenega. »Kateri dnevi pa niso naporni?« je napol v šali odvrnil na njeno vprašanje, nato pa zamahnil z roko. »Nič posebnega. En kup stvari, za katere je bolje, da jih ne slišiš, če si nočeš pokvariti apetita pred večerjo,« je namuznjeno dodal. »Ampak sedaj, ko te končno vidim, sem v trenutku popolnoma boljše volje,« je dodal ter se z zasanjanim nasmeškom zazrl vanjo. Včasih se je še vedno čudil, kako mu je uspelo lepotico, ki je sedela nasproti njega, prepričati, da se je poročila z njim. »Mhm, in na še mnogo takih obletnic,« je zamrmral, preden se je sklonil k njej in jo nežno poljubil. »Preden pozabim… nekaj imam zate,« je rekel, ko se je ločil od njenih ustnic in potem iz notranjega žepa jakne potegnil lično zavito škatlico ter jo potisnil na mizo pred njo. »V zahvalo za vso tvojo potrpežljivost in ljubezen,« je obrazložil ter se z nasmeškom zazrl vanjo.
Nazaj na vrh Go down
sarahsarah

Število prispevkov : 29
Reputation : 7
Join date : 22/10/2012

phillip & yuliya [august moon restaurant] Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: phillip & yuliya [august moon restaurant]   phillip & yuliya [august moon restaurant] EmptyPet Nov 02, 2012 1:45 am

    Vedno znova, ko ga je videla, je nekaj v njej preprosto oživelo. Ni znala razložiti tistega nenavadnega, toplega občutka, ki ga je dobila, je bila pa precej prepričana, da je bil splošno poznan pod imenom 'ljubezen'. Yuliya si nikoli niti v svojih najbolj divjih sanjah ni predstavljala, da se bo njeno življenje tako obrnilo in bo končala nekje sredi Amerike v očarljivem, zaspanem mestecu, kjer bo balet bolj njen hobi kot pa resnično delo – navsezadnje je bila vse preveč navajena na divje in naporne ruske treninge, da bi lahko to, kar je počela tukaj, jemala z enako resnostjo, ko pa ji je bilo jasno, da je morala tiste čase preprosto pustiti za seboj in se osredotočiti na to, kar je bilo pomembno. In to je bil on – dejansko je bilo to dejstvo edino, ki je zares štelo. Osrečeval jo je bolj, kot bi mu lahko kadarkoli povedala in zaradi tega ga je imela najraje na svetu. »Oh, Phil,« se je sočutno nasmehnila ob njegovih besedah, čeprav sta oba dobro vedela, da se temu poklicu ne bi nikoli odpovedal. Bilo je njegovo življenjsko poslanstvo in Yuliya ga je pri tem popolnoma podpirala, je pa tudi vedno točno vedela, kaj je potreboval.

    »Si pa res pravi sonček,« se je namuznila ob njegovih besedah, potem pa ni mogla več zadrževati širokega nasmeška, ki se je pojavil na njenem obrazu. »Ampak ja, saj veš, da cenim to,« se je toplo nasmehnila. Za nekoga, ki je odrasel v Rusiji, ki so jo vedno opevali kot hladno in kruto deželo, je znala včasih biti nenavadno občutljiva na določene stvari. Imela je preveč veliko srce, da bi lahko mirno prenesla novice, s katerimi se je on moral soočati vsak dan – da bo nek otrok imel vedno posledice, da je kdo dobil kakšno redko bolezen ali pa je bil preprosto preveč poškodovan, da bi se še dalo kaj storiti. Sicer to mesto na srečo ni bilo tako brutalno, a še vedno ji je kaj prišlo do živega. »In to me vsekakor veseli,« se je zazrla naravnost v njegove oči, hvaležna, da ji je preusmeril tok njenih misli na nekaj bolj prijetnega. »Poleg tega se bom potrudila, da te bom spravila v še boljšo voljo,« mu je pomežiknila in mu namenila enega izmed svojih najlepših nasmeškov, ki je izražal vso ljubezen, ki jo je čutila do njega. Bil je praktično popoln in počutila se je kot prava srečnica, ker je nekako pristala z njim, čeprav je bilo to proti vsem pravilom logike.

    Začutila je tiste do zdaj že popolnoma znane mravljince, ko so se njune ustnice združile v poljubu. Njene oči so še nekaj trenutkov po poljubu ostale zaprte, medtem ko se je na njenih ustnicah pojavil povsem zadovoljen nasmešek – bilo je skoraj zabavno, kako jo je lahko osrečil s takšnimi malenkostmi. »To ne bi smel biti problem,« se je odzvala na njegove besede in potisnila pramen svojih svetlih las za uho, da ji ni zakrival pogleda. Videla se je z njim tudi v prihodnosti. »Ti povem skrivnost?« se je nagnila proti njemu, medtem ko so se njene ustnice ukrivile v polovičen nasmešek. »Ne znam si več predstavljati življenja brez tebe,« je priznala. Njuni kratki jutranji trenutki, večeri in ves čas vmes, ko sta si odtrgala tistih nekaj minut za preživljanje časa skupaj – vse je postalo del njenega življenja, ki se mu ni hotela za nič na svetu odpovedati. Povsem nepričakovano je prednjo postavil čudovito zavito škatlico, ki jo je presenetila dovolj, da se je osuplo zazrla vanj. »Oh, ne bi rabil,« je dejala in ga ošinila s pogledom, nato pa se je osredotočila na škatlico in previdno potisnila vstran ovojni papir ter jo odprla, ob pogledu na notranjost pa je zajela sapo. »Ne bi smel,« je šepnila in z dlanjo nežno zdrsnila čez uhane. Prepoznala je diamante, včasih jih je nosila v svojih predstavah, nikoli pa si ni mislila, da bo kdaj dobila kakšnega v last. »Čudoviti so,« je dejala in dvignila pogled. »Hvala,« se je mehko nasmehnila. »Nikoli mi ne bo povsem jasno, kako si te zaslužim,« je priznala in se sama pri sebi nasmehnila. Bil je popoln in ona je bila… Pač ona, po lastnem mnenju daleč od vsakršne popolnosti ali česarkoli podobnega.
Nazaj na vrh Go down
dominic warddominic ward

Število prispevkov : 26
Reputation : 8
Join date : 22/10/2012

phillip & yuliya [august moon restaurant] Empty
ObjavljaNaslov sporočila: phillip & yuliya [august moon restaurant]   phillip & yuliya [august moon restaurant] EmptySre Nov 21, 2012 1:44 am

    yuliya smitten 1

    včasih je bil popolnoma nesiguren vase in na to, če dejansko osrečuje yuliyo. še predobro se je zavedal, kako zelo ljubi balet in čemu vse se je odrekla, ko je pristala na njegovo ponudbo o poroki. navsezadnje se je svojim sanjam odrekla zaradi njega, sedaj pa sta se komaj kaj videla. še huje bo v teh prihajajočih hladnih mesecih, ko bodo na pohodu razne gripe in prehladi. včasih se je tolažil s tem, da vsaj baleta ni popolnoma opustila in je bila tudi sama polno zasedena z raznimi predstavami in vajami. ni se zgodilo velikokrat, da so baletniki v mayberryju dobili medse tako priznano sodelavko in bil je prepričan, da ji dela ni manjkalo. vedel je namreč, kako zelo dobra je svetlolaska v tem kar počne, in namesto da bi potovala po svetu z najboljšimi, je obtičala v popolnoma nepoznanem ameriškem mestu, skorajda odrezana od sveta in od družine. prav zato se je phillip toliko trudil in ji poskušal vedno znova dokazovati, da ni naredila nobene napake, ko je pristala z njim.

    »in jaz cenim to, da me popolnoma razumeš,« se je nasmehnil ob njenih besedah. »ampak obljubim, da se bo tudi to izboljšalo. tistega dne, ko bodo okoli naju tekali mali gallagherji, bomo tudi jaz kakšno obveznost odložil na druge zaposlene. obljubim, da boš takrat imela pravega moža in ne le izmozgano različico, ki jo vidiš nekaj dni v dnevu,« ji je zagotovil ter se ob tem nasmehnil. sedaj je le želel zagotoviti, da ji v življenju ne bo nič manjkalo in da bosta imela zagotovljeno dobro prihodnost. njegova služba sicer ni bila plačana preveč visoko, toda dovolj dobro, da bi lahko čez kakšno leto že nekoliko lažje zadihala, saj bi imela skupaj dovolj prihrankov za njuno udobno življenje. »v to pa sploh ne dvomim. ne veš kako zelo dobre volje postanem, ko po napornem dnevu zagledam tvoj obraz. še vedno ne razumem, kako sem imel tako srečo, da si se odločila preostanek tvojega življenja preživeti prav z mano,« je z nasmeškom na ustnicah rahlo zmajal z glavo ter se zasmejal. včasih se je ob pogledu na njo še vedno počutil kot tisti tipičen zatrapani najstnik, ki bi lahko cele dneve preživel le ob misli na njo, ljubezen svojega življenja. vedel je, da je še vedno enako zaljubljen vanjo, če ne še bolj, kot od začetka njune zveze. vedno se je konec dneva neučakano vračal k njej domov in užival v najmanjših malenkostih, ki sta jih počela, pa naj je bilo to le skupno umivanje posode ali posedanje na kavču s kozarcem vina v roki. zdelo se mu je, da jo praktično pozna celo življenje in ni si znal niti predstavljati, kaj bi počel, če je tistega večera ne bi spoznal.

    »tudi jaz si ne znam več predstavljati življenja brez tebe. verjetno si ne moreš niti predstavljati, kaj vse mi pomeniš,« se je rahlo nasmehnil ter se še enkrat stegnil čez mizo ter jo počasi poljubil. »in komaj čakam, da vidim, kaj nama prinaša prihodnost,« je dejal in se obenem sam pri sebi nasmehnil, ko je pomislil, kaj vse ju čaka. sam je odrastel v veliki družini in vedel je, da se tega v prihodnosti nikakor ne bi branil. zasmejal se je ob njenem osuplem pogledu in zamahnil z roko. »ne ne, mislim, da je bilo treba. pravzaprav bi ti moral kaj takega podariti že zdavnaj,« je odvrnil ter se nasmehnil. »Upam, da so ti všeč,« je komentiral, še preden je uspela kaj reči in se v pričakovanju zazrl vanjo. »Verjemi mi, zaslužiš si še kaj več od tega. In obljubim, v prihajajočih tednih bom popolnoma spraznil urnik in lahko si bova privoščila dopust, kjerkoli boš želela,« ji je obljubil ter se nasmehnil, obenem pa se kar malo zasanjano zazrl vanjo, da je skoraj spregledal natakarja, ki se je v tem času zasidral poleg njune mize. »dober večer,« je pozdravil njunega natakarja ter se opravičujoče nasmehnil. »mislim da bo še najbolje, da nama prinesete steklenico vašega najboljšega rdečega vina in… vašo današnjo hišno ponudbo. saj bo tako v redu, kajne, srček?« se je obrnil k svetlolaski ter se nasmehnil.
Nazaj na vrh Go down
Sponsored content


phillip & yuliya [august moon restaurant] Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: phillip & yuliya [august moon restaurant]   phillip & yuliya [august moon restaurant] Empty

Nazaj na vrh Go down
 

phillip & yuliya [august moon restaurant]

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

 Similar topics

-
» august moon restaurant,
» gallagher, yuliya anastasiya
» gallagher, phillip seamus
» jacqueline & phillip [mayberry hospital]
» louis & phillip [dark forest]

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ you got my heartbeat runnin' away :: archive :: mayberry, nc :: past conversations-