all these little earthquakes
Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.



 
KazaloLatest imagesIščiRegistriraj sePrijava
jacqueline & phillip [mayberry hospital] Welcome
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.

jacqueline & phillip [mayberry hospital] Pravila
jacqueline & phillip [mayberry hospital] Zasnova
jacqueline & phillip [mayberry hospital] Oglasevanje
jacqueline & phillip [mayberry hospital] Map
jacqueline & phillip [mayberry hospital] Faceclaim
jacqueline & phillip [mayberry hospital] Canon
jacqueline & phillip [mayberry hospital] Wanted

jacqueline & phillip [mayberry hospital] Staff






jacqueline & phillip [mayberry hospital] Cbox
jacqueline & phillip [mayberry hospital] Spotlight
the leading lady

jacqueline & phillip [mayberry hospital] Leadinglady

the leading gentleman

jacqueline & phillip [mayberry hospital] Leadingmale

best friendly connection

jacqueline & phillip [mayberry hospital] Friends

best family

jacqueline & phillip [mayberry hospital] Family

best chemistry

jacqueline & phillip [mayberry hospital] Chemistry

honorary member

jacqueline & phillip [mayberry hospital] Member

biggest ego

jacqueline & phillip [mayberry hospital] Ego

biggest sweetheart

jacqueline & phillip [mayberry hospital] Sweetheart

should be a couple

jacqueline & phillip [mayberry hospital] Couple
jacqueline & phillip [mayberry hospital] Credits
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.

Share
 

 jacqueline & phillip [mayberry hospital]

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
grace browngrace brown
bookstore ownerbookstore owner


Število prispevkov : 76
Reputation : 19
Join date : 28/10/2012
Kraj : port charles, la

jacqueline & phillip [mayberry hospital] Empty
ObjavljaNaslov sporočila: jacqueline & phillip [mayberry hospital]   jacqueline & phillip [mayberry hospital] EmptyPet Nov 02, 2012 8:00 am

this is for phillip gallagher !
it has around 700 words and let's get this started, shall we. :3
jacqueline & phillip [mayberry hospital] FFtpd jacqueline & phillip [mayberry hospital] Ec5625ba
    v bolnici so bili že ves dan zaposleni kot na kakšnem mravljišču. gneča je bila tisti dan prav neverjetna, po zaporedju nekih naključij, pa jim je tudi močno primanjkovalo osebja , zaradi česar se je morala ogromno prestavljati sem ter tja. na srečo je to sploh ni motilo, pravzaprav je imela celo rada take dneve, ko je imela polne roke dela in je to okupiralo večji del njenih misli, da se je lahko potopila v ta svet in izključila vse ostalo. ko so jo prestavili na pediatrični oddelek, je kljub temu nekoliko oklevala. gledati obraze vseh tistih otrok, iskati njegov obraz med njimi, ki pa ga ne bo nikoli zagledala. bilo je naporno, a se ji je zdelo, da nima ravno kaj dosti izbire, zato je pogoltnila slino ter se s težkimi koraki odpravila proti dolgemu hodniku, v katerem se je razlegal otroški smeh, jok in klepet. vedela je, da bo težko, a se je bila pripravljena potruditi, ko jo je zajel čuden občutek. temu bi lahko rekli kakorkoli,nekateri bi verjeli, drugi ne, ampak v tistem trenutku je lahko začutila njegovo prisotnost. očitno ji karma ni bila naklonjena, ko ji je tako metala na plan vsak slab spomin, ki ga je premogla. počasi se je obrnila na petah, ves ostali hrup pa je naenkrat kar preslišala, bil je le on. »phillip,« je dahnila njegovo ime, še preden se je mogla ustaviti. vedno je mislila, da je izraz 'vzeti sapo', le kliše, da se to v vsakdanjem življenju nikoli ne zgodi, a v resnici ni bilo besede, ki bi boljše opisala tisti občutek, ko ji je kar zmanjkalo zraka, zmanjkalo tal pod nogami in se ji je zdelo, da se bi lahko le še sesedla. ni vedela zakaj jo je vse skupaj tako presenetilo, navsezadnje je prav dobro vedela kje phillip živi, nikakor pa ni bila pripravljena, da ga bo zagledala v bolnišnici, ki je bila pravzaprav edini kraj, kjer se je lahko počutila dobro, sproščeno in včasih dejansko srečno. vse je bilo izgubljeno v tistem trenutku, ko se je pojavil pred njo, tako zelo drugačen, a po drugi strani še vedno enak. bil je le lučaj proč, če bi stegnila dlan, bi se ga lahko dotaknila, pa kljub temu je imela občutek, da je bilo nad njima tisoče kilometrov neizrečenih besed. kaj pa naj sploh rečeš v takem trenutku? v risankah bi se ji čeljust povesila do tal ali pa bi ji oči pobuljile iz jamic, tudi kakšna lopata bi bila priporočljiva, da bi si lahko kar sama izkopala luknjo. na žalost pa je še vedno stal tam, za trenutek se ji je zdelo, da se je celo čas ustavil in sta lahko oba le negibno stala, previdno čakajoč, da nekdo napravi prvi korak, kakor v strahu, da se bo takrat drugi le razblinil v nič. ali pa v upanju, da se bo to zgodilo, v tistem trenutku res ni mogla biti povsem prepričana. najhuje je bilo, ko je pogledala v njegove oči. oči ki jih je tako oboževala in so ji prinašale boleč spomin na malega dečka, ki je bil izrezana slika temnolasca pred njo. bilo je, kakor bi se življenje igralo z njo na najbolj krut način, ko je le en pogled nanj, prinesel nazaj toliko spominov. vedno se je trudila, da bi gledala na njun skupni čas, kot na nekaj dobrega, lepega, pa četudi kratkega, da ne bi držala zamer, kar pa je bilo uničeno ob dogodkih, ki so sledili. zdaj je pogled v te oči prinesel le še bolečino. »jaz…« je začela, pa se ji je glas izdajalsko zlomil, še preden je izrekla en samcat stavek. »dolgo časa je minilo.« sranje. niti pogovarjati se več očitno ni znala, ko je tako poudarjala očitno, vendar pa je morala storiti nekaj. včasih bi bile stvari tako preproste. vrgla bi se mu okoli ramen in v njegovem objemu bi bilo vse v redu. z enim pogledom bi si povedala vse, brez nerodne tišine, a so tisti časi minili. končali pa so se, ko se je odločil, da ni vredna niti ušivega pojasnila, da jo lahko zapusti kar brez besed. ob misli na to se je v njo počasi nabrala jeza, s katero je želela zatirati vsa ostala čustva in naenkrat si je zaželela, da bi lahko le kričala nanj, dokler ne bi vsega spravila iz sebe, pa tudi tega ni storila. le stala je tam in opazovala osebo, ki ji je bil zanjo obenem najboljši in najslabši spomin.
Nazaj na vrh Go down
dominic warddominic ward

Število prispevkov : 26
Reputation : 8
Join date : 22/10/2012

jacqueline & phillip [mayberry hospital] Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: jacqueline & phillip [mayberry hospital]   jacqueline & phillip [mayberry hospital] EmptyPon Nov 19, 2012 1:32 am

    @ jacqueline smitten 1

    bil je eden od tistih dni, ko phillip ni vedel, kje se ga drži glava. bil je november, temperature so se spustile in tako kot vsako leto je to pomenilo čas raznih grip, viroz in prehladov. čeprav je tu delal že nekaj časa, se nikakor ni mogel navaditi, kako je nenadoma iz precej lenobnega poletnega dela in urnika, postala njegova ordinacija nabito polna smrkavih in bledih otrok ter njihovih prestrašenih mater ali očetov. vedel je, da je bila večina otrok okuženih s povsem nenevarnimi boleznimi, največkrat povsem navadnimi prehladi, a kljub temu, se je vsem posvetil popolnoma enakovredno. medicinske sestre so že cel dan po ambulanti delile bombone in lizike razigranim otrokom, njihovim živčnim staršem pa skodelico kave ali čaja. in kljub temu, da je phillip že nekaj ur delal brez odmora, se mu je zdelo, da vrsta ni nič bolj kratka kot ob začetku njegovega dela. tako kot on so tudi medicinske sestre imele polne roke dela in ko je ena izmed njih dobila telefonski klic, da mora nujno po otroka v šolo, se je v njegovi ordinaciji popolnoma porušil sistem. en par rok manj se je še kako poznal in ko se je vrsta pred vrati le še bolj daljšala, je phillip eni od sester naročil, naj poskuša dobiti kakšno pomoč iz drugih oddelkov, kjer nimajo take gneče, kot jo imajo sami. ošinil je svoj mobilnik, ki je ležal na mizi in nesrečno zavzdihnil, ko je ugotovil da ima že dva neodgovorjena klica s strani yuliye. včasih ji je bil resnično hvaležen, da mu ni nikoli očitala tega, da postavlja službo na prvo mesto pred ženo. vedela je, koliko mu to pomeni, in prav nikoli ni slišal kakšnega očitka o tem. bili so dnevi, ko bi najraje skrajšal urnik in odšel domov že ob treh, tako kot večina normalnih ljudi, a ko je videl vrsto bolanih otrok, preprosto ni imel srca, da bi jih kar poslal domov. a po nekaj neprestanih urah dela, je potreboval pet minut odmora in časa zase. sestri je naročil, da bo za nekaj minut skočil iz pisarne in tako se je skozi čakalnico namenil na hodnik. poiskal je najbližji avtomat za kavo, naložil denar in si izbral navadno črno kavo brez sladkorja. s pogledom je utrujeno opazoval, kako avtomat polni lonček s kavo, ko je nenadoma zaslišal svoje ime. glasa tisto sekundo ni prepoznal, kar nekako ni bilo čudno, glede na to, da je bila bolnišnica polna ljudi in so glasovi prihajali iz vseh strani. »ja?« se je zato oglasil, še preden je njegov pogled pristal na svetlolaski, ki je stala le nekaj metrov pred njim.

    v trenutku, ko jo je zagledal, ga je prešinilo na stotine misli, njuna srečna zveza, njeno izdajstvo in njegova velika bolečina bo spoznanju, da je njegova velika ljubezen v objemu drugega moškega. »jackie?« njegovo čelo se je ob tem rahlo nagubalo, kot da ni mogel razumeti kaj ta duh iz preteklosti počne tukaj. prešinilo ga je na tisoče čustev, po eni strani je bil vesel, da jo po dolgem času spet vidi. nenazadnje je bil sedaj poročen in je njeno mesto zasedla yuliya, po drugi strani pa sta imela še toliko nerazčiščenih stvari. vedel je, da je za to kriv sam, navsezadnje jo je brez pravega razloga pustil za sabo, ko je odšel študirat, a vseeno je upal, da bo kmalu ugotovila, kaj je bil njegov razlog. po eni strani ga je ob pogledu na njen znani obraz prevzela bolečina, po drugi strani pa velika zamera, ker ji nekako še vedno ni oprostil njenega izdajstva. ob njenih besedah je že odprl usta, da bi spregovoril, a se je premislil. kaj naj ti na to sploh odgovori? seveda, da je minilo veliko časa. a očitno premalo, ker ga je ob njenem izdajstvu še vedno zabolelo. »jackie… nisem vedel, da delaš tu,« je nato končno tiho zamrmral, ko je opazil njena delavna oblačila. očitno je delala na drugem oddelku, in glede na to, kako velika je bila bolnišnica, se pravzaprav ni čudil, da je še ni zagledal. na srečo. in potem je spregledal. »ne reci mi, da si ti naša nova pomoč na oddelku pediatrije?« je z ne preveč navdušenim glasom vprašal in se za trenutek avtomatsko ozrl po smeri, ki je vodila do njegove ordinacije. avtomat je rezko zapiskal in ga s tem opomnil, da je njegova kava že zdavnaj narejena. tako je segel po lončku ter se zopet ozrl proti jacqueline. tiho je zavzdihnil ter se ob tem nervozno nasmehnil. »no, to pa je rahlo nerodno. nisem si mislil, da te bom po najinem debaklu še kdaj videl,« je zamrmral.
Nazaj na vrh Go down
 

jacqueline & phillip [mayberry hospital]

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

 Similar topics

-
» mayberry hospital,
» damien and lois [mayberry hospital]
» gallagher, phillip seamus
» louis & phillip [dark forest]
» map of mayberry,

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
all these little earthquakes :: ღ you got my heartbeat runnin' away :: archive :: mayberry, nc :: past conversations-