Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.
the leading lady
the leading gentleman
best friendly connection
best family
best chemistry
honorary member
biggest ego
biggest sweetheart
should be a couple
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.
Število prispevkov : 573 Reputation : 69 Join date : 16/09/2012
Naslov sporočila: luke and leila Sob Okt 13, 2012 12:05 am
leila armentrout
Število prispevkov : 35 Reputation : 10 Join date : 03/10/2012 Kraj : mayberry, nc
Naslov sporočila: Re: luke and leila Sob Okt 13, 2012 11:30 pm
this is how she looks, minus the hat. and this is gonna be so much fun. :3
vsakoletni plesni maraton je bil prav gotovo ena izmed bolj zabavnih prireditev v mestu in leila se je vsako leto prijavila, že zaradi samega plesa. morda to res ni bil balet, a je lahko le tukaj prišla najbližje temu, brez da bi doživela kak živčni zlom. ko je stala v nabito polnem prostoru, v katerem se je razlegal glasen smeh in pogovor, je s pogledom prečesavala okolico, da bi zagledala kak seznam. na srečo je bilo vse skupaj dobro organizirano in je brez težav našla svojo sliko. le na tisto ob njeni ni bila pripravljena, da je lahko le nemočno zamežikala, kot da se bo naenkrat izkazalo, da si vse skupaj le domišlja, kolena pa so se ji zašibila v navalu strahu pred bližajočo se katastrofo, ko je tudi zaslišala znan glas in svet se je za nekaj stotink ustavil, vse je zamrznilo, da je lahko slišala le bitje svojega srca, kot ji bo vsak čas skočilo iz prsi. počasi je pogoltnila slino in se na petah obrnila, da se je zazrla v njegove oči, da je na dan znova spustila tisoče tistih čustev, na katere si več ni drznila niti pomisliti. »luke,« skorajda s šepetom je besedica zapustila njene ustnice, še preden je sploh lahko dvakrat premislila in prvič po dolgem času je znova izrekla njegovo ime. ni vedela kaj naj pričakuje, prav gotovo je bil besen nanjo, ker ni nikoli dobil svojega zasluženega pojasnila, a takrat tega ni mogla storiti. bil je njena prva ljubezen, edini na katerega je lahko tako gledala, edini, ki ji je pokazal, da je še kaj več od življenja in skupaj sta imela načrte in sanje, kako bosta lahko zaživela v new yorku. vse je bilo tako popolno, očitno celo preveč, kajti zaradi bolezni svoje mame ni mogla nikomur povedati, da je bila dejansko sprejeta na julliard, nikamor ni mogla. svetlolascu takrat ni bila zmožna pogledati v oči in reči, da bodo propadli vsi njuni načrti in da mora zaradi nje pustiti svojo prihodnost. zato je preprosto izginila, brez večjih pojasnil in govorice, ki jih je od takrat slišala o njem so bile dovolj, da se je spraševala, če je bila to prava odločitev. »očitno sva pristala skupaj,« je s tresočim glasom postavila očitno dejstvo obema pred nos. plesni maraton. 24 ur. on. očitno bosta imela ogromno časa za pogovor, a po drugi strani – ta vlak je verjetno že zdavnaj zapustil postajo.
GostGost
Naslov sporočila: Re: luke and leila Ned Okt 14, 2012 4:10 am
notes:
i know that this is soooo lame, i'm learning math - lucky me! drugače pa, let's get it started! :3
plesni maraton. lepše rečeno eno navadno sranje na katerem se dobesedno mučiš, da od vsega tega brezveznega tancanja ne padeš skupaj in tako zapraviš 24 ur svojega dragocenega časa. če bi se svet vrtel po lukovo bi bila tole prav zares definicija tega družabnega dogodka. vrjetno, ga je najbolj mučilo dejstvo, da bo teh 24 ur moral ostati trezen in ne zakajen - vse to pa bi seveda razžrlo njegov ponos: ne bi si dovolil ogorčenih pogledov in ubogega dekleta, ki bi vsa obupana sopla in jokala v blazino. torej, začnimo znova. plesni maraton. sliši se kot zabaven in obetaven začetek novega poglavja, odkar se je luke vrnil nazaj v mayberry. odločil se je, da se do plesa izogiba ulicam in ostalim začudenim obrazom ob pogledu na novega prišleka. ali celo bolje, izgubljenega fantka, katerega je mama odpeljala stran od očeta v njegovih rosnih letih. pa, lahko bi tudi rekli, da fant rad vzbuja pozornost, naredi vtis po katerem, ga ne bi kar tako zlahka pozabili. začuda se je na kraju dogodka prikazal točno. stal je na dogovorjenem mestu in z palcem frcal ob sliki. ni bil živčen ali nejevolen, ker naj ne bi znal plesati, ravno obratno znan je bil kot dokaj spreten plesalec. le kdo ne bi obvladal preprostega postopanja naokoli? kasneje dodaš samo še kakšen očarljiv nasmešek in to je to. iz tira ga je bolj spravila slika. njena, ne njegova. njena. ko je ošinil podobo se mu je zdela presneto znana, mogoče zato, ker jo je v tem resničnem svetu še kako dobro poznal. le za trenutek se je iz vse te gneče izmuznil na zrak pa je že stala tam. zdolgočaseno je zavzdihnil. pobeg sedaj definitivno ne bi bil najboljša izbira, ali pač? za hrbet se ji je priplazil kot kakšen najhujši potuhnjenec. res luke, res? bravo idiot. mu je odmevalo v glavi, med tem ko so iz njegovih ust prišle drugačne besede »leila, ljubica. hmm, kakšno zanimivo naključje? če lahko temu sploh lahko rečeva zanimivo.« ha, njena obrazna mimika ga je več kot le razveselila. čez obraz se mu je razlegel širok nasmeh in videti je bil zadovoljen. vsaj tako naj bi prikazovala njegova fasada. »čudno, da se me sploh še spominjaš,« dobro, resnica na dlan, obnašal se je skrajno nesramno. kaj ga je gnalo k temu? mogoče dejstvo, da ga je zapustila in da se je on ob tem počutil kakor zatrapan cucek. nikoli ni znal dobro sprejeti zavrnitve. tudi leilina ni bila izjema. »očitno sva obtičala skupaj.« jo je popravil in ji elegantno ponudil roko. »in očitno nama ne preostane nič drugega, kaj meniš?« hotel je dodati še kakšno ljubko besedico, a se je raje zadržal. zaradi svoje osebne varnosti. hej, kdo bi ga krivil? pač ni hotel ostati brez svoje/ga zaklada soplesalke.
leila armentrout
Število prispevkov : 35 Reputation : 10 Join date : 03/10/2012 Kraj : mayberry, nc
Naslov sporočila: Re: luke and leila Ned Okt 14, 2012 4:40 am
oh, i love the picture. and don't be silly, i really like your writing. :3
ni ga poznala takšnega. vse, kar je govoril, njegova mimika… nič ni bilo podobno njemu, vsaj tisti različici njega ne, ki jo je poznala sama. ampak kaj je navsezadnje sploh vedela? ogromno časa je minilo odkar sta se nazadnje videla in od takrat je slišala marsikatero govorico o njem, ki pa je ni želela verjeti. se človek res lahko tako zelo spremeni? je res lahko izgubil vse tiste stvari, zaradi katerih se je sploh zaljubila vanj? sama temu ni verjela. bila je le fasada, morala je biti. »ne delaj tega,« mu je resno rekla in se zazrla naravnost v njegove oči, v upanju, da prodre globlje, do starega luka. »veš, da se te.« mu je skušala odvrniti v enakem, hladnem tonu, ampak sama tega ni mogla. želela si je, da bi lahko izbrisala ta nepristen nasmešek iz njegovih ustnic. želela si je, da bi kričal nanjo, ji očital vse, delal karkoli drugega, kot pa to. »očitno res,« je zašepetala in sprejela njegovo dlan, ob čemer jo je streslo na tisoče mravljincev. en sam dotik. ni smela pustiti, da tako vpliva nanjo, ko pa je bila pri njemu očitno povsem druga zgodba, a si ni znala pomagati. le kako mu bo lahko štiriindvajset ur zrla v oči, ga držala za roko in se delala kako so stvari v najlepšem redu? očitno pa to zanj ni bil problem. »torej? mi nimaš nič drugega za reči?« se je odločila, da bo vsaj poskusila storiti nekaj. »po vsem tem času imaš zame le sarkazem in pocukrane stavke, za katere oba veva, da jih ne misliš resno,« je rekla in skušala ujeti njegov pogled. vedela je, da lahko s tem le poslabša situacijo, konec koncev je bila ona tista, ki ju je uničila. z vso tisto svojo predstavo pa je pozabil na eno stvar - leila ga je zelo dobro poznala. »prekleto luke, samo povej kaj si misliš. kaj si zares misliš,« ga je skorajda proseče pogledala in rahlo stisnila njegovo dlan. na srečo je vsaj ni mogel odmakniti, pravila plesnega maratona so to prepovedovala.
