artie & valentin [telephone booth]

Naslov sporočila: artie & valentin [telephone booth] Ned Okt 07, 2012 7:06 am

for: vallie smitten 3

moral je obstajati način, kako v kovino s samim pogledom izvrtati ogromno luknjo, da se potem kovina sesede sama vase in se uniči. vendar, če bi bilo kaj takega možno, potem bi njen pogled v telefonsko govorilnico že zdavnaj izvrtal to luknjo. če bi ji uspelo uniči glavno sceno celotnega photoshootinga, bi bilo to snemanje vsaj prestavljeno na nekaj dni naprej in uspelo bi se ji izogniti nečemu, kar bo po vsej verjetnosti njenih najbolj sramotilnih nekaj ur življenja. ni je bilo strah fotoaparata, ki bo bolščal v njeno napol golo postavo, tega se je navadila v nekaj minutah, ker drugače res ni šlo. strahu pred goloto in objektivom prav dolgo nisi mogel gojiti v tem poslu. in ni je motilo, da se snemanje odvija na najbolj prometni ulici v njenem rodnem mestu. celotna ekipa se je prilagodila prav njej, ker je bila trenutno doma na oddihu. tako ji ni bilo potrebno odpotovati v new york na snemanje – sploh pa, telefonske govorilnice so bile v vsakem ameriškem mestecu. okrog svojega telesa je še tesneje ovila svileno belo haljo, ki jo je imela na sebi. spodnji del telesa je bil odet v črne čipkaste hlačke, ki so obelodanile najmanj polovico njene zadnjice. zgoraj brez. na srečo so bili njeni temni lasje dovolj dolgi, da so na vsakem snemanju uspešno prekrili njene prsi. morda niti ne bi bil problem, če bi imela lase kratke kot fantek... le da je bilo danes prav posebno snemanje s prav posebno osebo. končno je prišel dan, ki se ga je bala preteklih pet let. snemanje kampanje za prekletega calvin kleina, zgoraj brez, z valentinom ivanovim. zadaj za zaščitno ogrado se je nabirala množica opazovalcev in verjetno so bile vmes tudi njegove oboževalke, ki bodo izdihnile, ko ga bodo zagledale zgoraj brez. komu laže, resnično? sama bo storila isto. padla skupaj na tla v trenutku, ko se bo prikazal poleg nje.

prestopila se je na mestu v vrtoglavo visokih petah, katerih verjetno ne bo obul nihče z izjemo kakšne victorie beckham, in se pričela ozirati naokrog. s pogledom je iskala osebo, ki bi jo z največjo lahkoto lahko klicala najboljši prijatelj. vendar je v njej vladalo prepričanje, da ljudje svojih prijateljev niso gledali s trohico oboževanja in zagotovo si niso večino časa predstavljali, kako bi bilo, če ne bi bili ravno prijatelji. pravzaprav so bile misli podobne tem že zdavnaj za njo. pustila jih je za seboj pred petimi leti in se soočila z dejstvom, da ji bo fantazija polovice žensk vedno predstavljala prijatelja in čeprav ga je videla brez majice ob neštetih priložnosti, je bil današnji dan poseben. to je bil njun prvi skupni posel, kjer sta morala za plačilo stati drug poleg drugega. skorajda brez oblačil. zelo zelo blizu drug drugega, glede na to, da so bili vsi objektivi in svetila usmerjeni naravnost v telefonsko govorilnico. tople dlani so prekrile njene oči izza hrbta, da so se njene ustnice upognile v širok nasmešek prav instantno. ''vallie,'' je z zaigrano naveličanim tonom izrekla njegov vzdevek, ker kdo drug pač ne bi mogel biti. umaknila je dlani s svojih vek in se hitro zasukala naokrog proti njemu. ni potreboval nobenega plašča, že je bil oblečen v svojo opravo – preproste temne boksarice. ne, ni spustila pogleda navzdol, preprosto je vedela. ''torej... dan d, kaj?'' se širok nasmešek ni izbrisal iz njenega obraza in samo molila je lahko, da ne bo opazil, kako neverjetno živčna je. nekdo iz ekipe je nekaj zavpil proti njima, kar je bila verjetno iztočnica, da bodo pričeli s snemanjem in fotografiranjem in se morata premakniti v... neumno govorilnico. ''potem greva v mcdonalds. hočem veliki meni s cheeseburgerjem... ali pa rajši dvojni cheeseburger, kdo ve, koliko energije mi boš porabil,'' je lahkotno nadaljevala, čeprav so se njeni prsti verjetno tresli, ko je odvezovala haljo. končno ji je uspelo odfecljati pentljo, da je tkanina počasi zlezla z njenih ramen navzdol. in akcija... sranje, bila sta kot adam in eva. resnično, zakaj ju ne bi raje povsem slekli in jima dali dva figova lista? bilo bi isto.

tagged is miss ARTIE smitten 3

here is 764 words and i'm listening to the script for my inspiration :3 and ugh this will get hot soon :3

dejstvo je bilo, da ga je njegov poklical na vse strani sveta in da je ob novem klicu nekako že pričakoval napol, da bo ponovno pakiral svoje stvari in se čez dva dni ponovno vrnil. toda sedaj je bilo drugače. ni mu bilo potrebno potovati, pravzaprav se je do mesta snemanja lahko spravil tudi peš, če ne bi hitel v zadnji minuti in pokazati svoje profesionalnosti katero je obdržal v vseh teh letih. snemanja seveda ni mogel zavrniti bil je navsezadnje calvin klein in, kar ga je še najbolj veselilo je bilo to da bo poziral skupaj z artemis. res, da bo njuno skupno snemanje sprožilo nov val govoric in ljudem še dodatno potrdil, da se med njima nekaj plete, kljub temu da sta oba že neštetokrat posebno poudarila, da njun odnos temelji zgolj na odličnem prijateljstvu in zaupanju. sam si neke zveze tako ali tako ni hotel privoščiti, kajti ne bi se mu zdelo pravično, da bi sam izginjal na vsake toliko časa in še pričakoval, da bo vse lepo in prav. preprosto se je zvezam odpovedal in živel samsko življenje, ko so dekleta norela zaradi njega in njegov twitter račun polnila z raznoraznimi sporočili. vsega tega si ni predstavljal pred leti, pravzaprav si niti ni predstavljal da se bo pri sedemnajstih letih poslovil od rodne ukrajine in bil poslan naravnost v idilično mesto amerike in, da bo prav danes snemal tu svojo novo kampanjo. njegovo delo ga je res veselilo in vsakič znova in znova predstavljalo izziv in enega je imel tudi danes- posneti provokativne fotografije z artemis, ki je krasila status njegove dolgoletne prijateljice, prav tako modela in to precej uspešnega in sedaj sta dobila priložnost sodelovati skupaj. prav to pa ga je še najbolj veselilo, kajti po tihem si je tega želel že kar nekaj časa, navsezadnje je verjel da bi znala ustvariti več kot odlično kemijo pred objektivom.

na kraju snemanja ga je že pozdravila množica radovednih mimoidočih, ki so se trli za ograjo in nekaj kričečih deklet, ki so bile navdušene nad njim in lahko je predvideval da na drugi strani tudi za artemis, sicer sam se na vso to pozornost niti posebej še ni navadil in včasih mu je bilo kar žal, da ni mogel vsakemu posebej nameniti dovolj pozornosti in je bilo v vrsti zgolj nekaj srečnih deklet, ki so dobile njegovo pozornost, ko so v new yorku tekale za njim s svojimi kamerami in iskale fotografije z njim. poslali so ga naravnost v beli šotor, ga postavili na stol in že je bil nepopisan list papirja, katerega so uredili posebej za to slikanje in mu v roke že potisnili edini kos oblačila, ki ga bo imel danes oblečenega in slej kot prej je bil pripravljen. rešil se je bele halje in poskušal pred samim snemanjem poiskati artie in tam je bila. ovita v belo haljo obrnjena s hrbtom proti njemu in to je izkoristil, da jo je presenetil s tem, da je njene veke prekril s svojimi dlanmi. » bingo ! « je navdušeno dejal in se nasmehnil, ko se je sedaj njena postava obrnila proti njemu in je lahko videl kako zelo čudovita je bila. » predolgo je trajalo, da so ugotovili koga morajo dati skupaj za neverjeten oglas, kaj ? « je z vprašljivim tonom odgovoril na njeno vprašanje in sledil glasu, ki jima je s strani dal vedeti da se bo snemanje kaj kmalu začelo in, da je bolje da se kar napotita proti govorilnici. » da plus celoten happy meal, ker boš hotela igračko, « se je nasmehnil in stresel z glavo. » toliko, da celoten mcdonalds ne bi bil dovolj, draga, « jo je seznanil z dejstvom in kmalu je njegov pogled že zaobjel njeno telo, ki je večino odkrivalo kot zakrivalo. » pridi greva jim pokazat kako se naredi dober oglas, « in ji z dlanjo nakazal prednost medtem, ko je sam stopil za njo. » ti je že nekdo rekel, da ti črna čipka izredno pristaja ? « jo je zbodel in njegov smeh je spet preplavil prostor okoli njiju, ko sta že prišla do fotografa in jima je že pojasnil celoten koncept tega kar iščejo in v trenutku sta bila že potisnjena v govorilnico, na njima popravili še zadnje malenkosti in vse skupaj se je že lahko začelo. njegove roke so segle po njenem ozkem pasu in jo približale bližje k njemu, navsezadnje so jasno in glasno povedali kaj želijo in to sta jim morala pač prodati, čeprav se je šele v tistem trenutku zavedal kako zelo nerodno to lahko izpade. » pripravljena ? «je še povprašal s pogledom usmerjenim naravnost proti njej.

''neverjeten oglas? glej no glej, kako zelo prepričan si v najine sposobnosti,'' se je namuznila, a na koncu vendarle prikimala v strinjanju. kdor se je vsaj malce spoznal na svet mode, je vedel, da sta znala biti na tednih mode neločljiva kakor rit in srajica. še predobro se je spominjala pariza izpred dveh let, ko sta tekmovala v teku po elizejskih poljanah in pojedla vsak pet rogljičkov ob seni, ne da bi se menila za paparace okrog njiju. pokazal ji je tisto lepšo stran življenja na očeh javnosti in predvsem to, da je mogoče ostati to kar si, medtem ko te vsi okrog tebe poskušajo spremeniti in preoblikovati v nekaj drugega. ''mislim, da imajo zdaj figurice iz madagaskarja?'' je zamišljeno odvrnila ob omembi happy meala in zdaj pred očmi videla goro mcnuggetsov, ki bi jih namakala v sladko kislo omako in se nato stopila od božanskega okusa. kalorije gor ali dol, predelana hrana sem ali tja, bila je redna stranka gospoda donalda. ''se že veselim. ker bom res potrebovala tono hrane. že zdaj sem tako presneto lačna in sem imela največji zajtrk na svetu. mama pripravi goro hrane za njeno goro otrok. enkrat moraš priti na zajtrk – ona vztraja,'' je nadaljevala in ga ob zadnjem delu z nasmeškom rahlo boksnila v napet biceps. ''razen če te je strah spoznati moje starše? nekako so prepričani, da hodiva in da te nočem pripeljati domov, ker se bojim,'' je zavzdihnila in dodala še zavoj z očmi. kdo pa ni bil prepričan, da sta par? onadva. vsi so v njunem prijateljstvu iskali podtone, vsako besedo razlagali na sto in en način in sfrižili vse kar sta imela. to da je bila včasih nespametno in brezupno zatreskana vanj, je bil seveda nepomemben podatek.

spustila je haljo iz sebe in lase po standardnem postopku namestila preko prsi ter tako zakrila kolikor se je le dalo. ''wau, kako si neučakan. človek bi si mislil, da komaj čakaš da me poljubiš in naskočiš pred kamero,'' se je zarežala proti njemu in mu sledila preko hladnega asfalta proti telefonski govorilnica, ki je bila center vsega dogajanja. seveda je bil vsak njen korak rahlo omotičen in v glavi se ji je že pošteno vrtelo od vseh možnih občutkov. tam se je nahajala vznemirjenost, nervoza, nestrpnost, vse pomešano s strahom, da bo katastrofalno zasrala celotno snemanje in se ne bo mogla sprostiti, preveč zaposlena z mislimi, da se na njej nahajajo prav njegove dlani. ''ne. so pa rekli, da izgledam dobro tudi brez nje,'' mu je namenila pomenljiv pogled in se nasmehnila proti današnjemu fotografu. okrog njiju se je nabral krog ljudi, ki so na njunih obrazi napravljali še zadnje popravke, nato pa ju istočasno potisnili naravnost v govorilnico, kjer je bila bližina neizogibna. premikati naokrog se ni dalo in že zdaj je bilo njeno telo povsem pritisnjeno ob njegovega – mišice in jeklo, to je bilo prvo na kar je pomislila in ni vedela ali je krepko zardela ali bila bela kot stena. ''niti ne,'' je povsem iskreno odgovoril in sklonila pogled navzdol prek stičišč njune kože do dlani, ki so zaobjemale njen pas. upognila je nogo v kolenu in ga dvignila navzgor do njegovega pasu, hrbet naslonila zadaj na steklo govorilnice in ga povlekla nase. potrebovali so različne kote za snemanje in omogočila jim jih bosta. ''hm,'' je sledil kratek nasmešek, ko je pogled dvignila nazaj proti njemu, a le do ustnic, ki so bile le malce oddaljene od nje. ''samo pretvarjaj se, da nisem jaz,'' je skomignila z rameni v globokem vdihu in izdihu, ki sta bila začetek vsega – dviga njenih ustnic k njegovim, poljuba.

tagged is miss ARTIE smitten 3

here is 888 words and i'm listening to blink 128 for my inspiration :3

skomignil je z rameni in opravičujočim se nasmeškom na obrazu, ko je s pogledom še vedno vrtal proti njej. » no, artie nekako sva bolj kot ne uspešna v tem kar delava in drugače na vse skupaj ne morem gledati, « je dejal vedoč, da enako misli tudi temnolaska pred njim in njegovo trditev je označila pravilno s preprostim prikimavanjem. bila sta uspešna nekako pa sta bila spet daleč stran od objektiva le ona dva in ne neko telo katero bo prodajalo izdelek. dejansko sta bila oseba iz kože in kosti in z dejanskimi čustvi in prav to mu je bilo najljubše od prvega trenutka, ko je spoznal artemis. da ni bila neka vase zagledana podhranjena manekenka, ampak je dejansko znala iz njega izvabiti še več nasmeha kot ga je bilo sicer v njegovem vsakdanu in na še tako napornih potovanjih pokazati, da ni vse tako črno kot je videti in, da lahko odnese od vsega tega lazenja naokoli dejansko spozna še veliko več kot pa njegov zamegljeni um lahko vidi in prav zaradi tega jo je oboževal in jo je imel rad ob sebi. res je, da so vsi iskali kakšne luknje v njunem prijateljstvu in si izmišljevali tisoč in eno stvar samo zato, da bi jo lahko dobro prodali medijem. » oh, če dobiš karkoli od martina je moje ! « se je zagrabil in se široko nasmehnil proti njej ne glede na to kakšen otrok je znal izpasti toda bila je artie pred njim zato ni poznal ovir pred tem kaj je rekel in kaj ni »zebra je zakon. «

» si bom poskušal poiskati čas, « je dejal in se nasmehnil nato pa se namuznil, ko ga je popolnoma neboleče udarila v biceps, da je moral skriti rahel nasmešek, ki se mu je prikazal na ustnicah. » da, ker če vsi tepejo tako kot ti potem res mislim, da se lahko poslovim od svoje kariere že kar tukaj, « je pripomnil z resnostjo v tonu, ki se ni dolgo obnesla pri njemu nato pa samo zavzdihnil in si šel z dlanjo čez svoje goste temne lase. » mogoče pa se bojiš, « je sledilo po kratkem vzdihu in muzanju proti njej. » mogoče pa se bojiš, da jih bom očaral in da bodo dejansko želeli, da sem tvoj fant v nizu vseh preostalih katastrof, « je samozavestno dejal, čeprav je bilo bolj kot ne razlog to da časa nikoli pravega ni bilo in dejstvo, da si je vse skupaj res predstavljal kot samo še eno množico ljudi prepričanih v neko zasanjano podobo, da sta par in res ni vedel od kod vsem ta ideja in povod za vse nastale govorice in od kod ta želja po tem, da bi enkrat samo priznala. nekako mu le to zgolj ni šlo v glavo, sicer mu je bilo vse skupaj preprosto, ter je govorice spremljal z nasmeškom in z provociranjem naprej. vseeno pa je hotel vedeti na nekaj nemogočih vprašanj, ki si jih je včasih postavljal in so v njemu puščali veliko sled dvoma.

pred njim se je pokazalo njeno ljubko telo in rahlega zdrsa navzdol ni mogel odkloniti, čeprav se je zavedel rahlo predrznega giba pričakovanega zgolj od prijatelja » ne bom zanikal, da nisem na to pomislil, ko sem te spoznal, « je dejal v smehu in s pogledom še vedno ustavljenim na njej in njenem napol golem telesu. » nekako zgolj plačilo za nazaj, « je še hitro pripomnil na svoje prejšnje besede in previdno stopal mimo kablov. » v to se moram še prepričati, « je dejal predno sta se končno dokopala do fotografa za vsa potrebna navodila, čeprav sta se oba lahko že na samem začetku zavedala kaj bodo zahtevali od njiju in da je calvin klein bil pač calvin in da nista mogla pričakovati poziranja v debelih puhovkah, ovita v nešteto kosov oblačil odstranjena drug od drugega. zato niti ni trajalo dolgo predno so ju postavili v kabino in že pričakovali, da se bosta vrgla drug na drugega, sam pa je nekako v ozadju glave imel jasno misel da je pred njim artemis in ne neko neznano nepomembno dekle, sicer bi mu bilo veliko lažje in po tihem si je celo zaželel, da do tega ne bi prišlo sedaj pri tej kampanji. » niti jaz, « je dejal za spodbudo in se ji nasmehnil, ko je poiskal njene oči in se izgubil v njih. njegove dlani so že prevzele njeno telo in počasi je tudi ona iskala prvo pozo v nizu vseh preostalih zahtevanih in ni trajalo dolgo, ko sta se njune ustnice združile in nedolžen poljub se je zgolj spremenil v želeno strast. njegove roke so avtomatično sledile vsakemu delu njene kože in se dotaknile edinega blaga s tem pa jo samo še bolj prilepil ob sebe in ob glasu fotografa po novih navodilih naredil tisti korak nazaj in zajel zadostno količino zraka. spodbudno se je nasmehnil proti njej in samo prikimal ob navodilih potem pa stopil proti njej in jo spet pritisnil ob sebe, ko je gledal proti njej in z dlanjo zaobjemal njen ljubek obraz od katerega je bil oddaljen zgolj za dobrih nekaj milimetrov in je čutil vsak njen dih. » saj bi se pretvarjal, da nisi ti, toda nisi mi dala veliko časa, « je dejal s polovičnim nasmeškom. » kdo je neučakan sedaj ? «je dejal, ko se je na drugi strani že bliskalo iz objektiva in lovilo vsak njun gib v dobro fotografijo.

''mja, zahvaljujoč tvojim trebušnim mišicam vse kar narediš izgleda neverjetno,'' je prikimala in z gibom glave pomignila proti njegovem golem prsnem košu. čeprav je imela za seboj že desetine slikanj v pomankljivo oblečenih opravah in polnih kanček provokativnih poz, se nikoli ni mogla navaditi na to, da ob njej stojijo moški, ki so plačani zato, da se pred objektivom pretvarjajo, kako neznosno veliko kemijo imajo z njo. toda zdaj ji bo nasproti stal on in bila je res živčna kot še nikoli. lahko je le upala, da se njene nervoze ne vidi kilometre naokrog. ''in potem to še potenciraš s tvojim vzhodnoevropskim nasmeškom in večnim spogledovanjem ter že imaš pred seboj na kolenih vse geje in ženske – resno, kakšna srečnica sem, da me prenašaš že nekaj let,'' se je namuznila, ko je s šalo poskusila pregnati nadležno črvičenje v trebuhu, ki bi ga romantiki opisali kot podvijane metuljčke. sama je imela zgolj občutek, da bo iz sebe spravila celoten zajtrk in še včerjašnjo večerjo, če ne bodo s snemanjem po hitrem postopku opravili in zaključili. ''vzami vse igračke, jaz hočem samo mcnuggetse. čeprav bi se morda raje nažrla s tremi mcsundaeji, vzela enega z vsakim prelivom. bomo videli,'' je dvignila dlani v zrak, kakor da mu predaja bitko za happy mealovo darilce presenečenja. ''veš, prav zaradi tvojih občasnih totalno otročjih trenutkov te absolutno obožujem, vallie,'' so se glasile njene zadnje besede, preden mu je obrnila goli hrbet in odkorakala proti telefonski govorilnici, ki ju bo potisnila v povsem drugo dimenzijo. dimenzijo, kjer šteje le zapeljivost, igranje in iznajdljivost. ''moje mame ni težko očarati. verjetno bo počila od veselja, ko bom domov dejansko pripeljala kakšnega tipa,'' je poskusila z nedovzetnim stališčem pri tej temi in raje ni omenjala včerajšnjega pogovor z mamo, ki ji je hitel razlagati, kako je gledala valentinove slike in se odločila, da se bo njena mala artie poročila s čednim dečkom. italijanom je bilo težko karkoli dopovedati, ko so se že zapičili v nekaj. ''pač ne znam izbirati moških, imaš kaj proti?'' je malce preveč bojevito odvrnila in se naslonila nazaj na hladno steklo govorilnice.

''oh,'' je spravila iz sebe ob njegovih besedah, katere je zakril smeh in so bile očitno mišljene kot šala. seveda se je šalil – zanj je bila prijateljica, gotovo je nikoli ni videl v smislu potencialnega dekleta ali ženske s katero bi si krajšal čas v postelji. saj ne da bi pristala na slednjo vlogo. trmasto se je oklepala nedolžnosti, morda zato ker je bila to edina stvar, ki ji je svet ni mogel vzeti in ena redkih, ki so jo ohranjale na realnih tleh. vedela je, da ni ena izmed tistih povzpetnic, ki so v modi prilezle visoko zaradi svojega radodarnosti, temveč je garala za to, da je danes, kjer je. ''morda pa bodo zdaj ugotovili, da med nama res ni nobene kemije in dali mir z vsemi govoricami,'' je upajoče izrekla v dolgem izdihu, čeprav je že zdaj vsaka celica njenega telesa trepetala v pričakovanju tistega, kar bo sledilo. in v trenutku, ko so njegove dlani zdrsele prek njenih golih stegen do zadnjice in navzgor, se je počutila kot ujeta v sladki pobeg od realnosti. v tem svetu se je lahko predstavljala, da se je čas vrtel nekaj let nazaj in je bila naivna najstnica nespametno zatrapana v supermodela. poskusila je s previdnim poljubom, res je poskusila biti previdna, a samo kratek okus nikakor ni bil dovolj in zalotila se je, kako je hiteče segla proti njemu z rokami, da bi ga potegnila bližje k sebi in vsak premik njegovih ustnic ob njenih je bil kot sveže upanje na nekaj novega, boljšega. neverjetnega. morala je preslišati glas fotografa, ko je val prekinil poljub in je sama imela občutek, kakor da je pravkar opravila s triatlonom. morala bi pritrditi, da je slišala navodila, a je samo zrla vanj, ko je zaobjel njen obraz z dlanmi v skrajno nežni gesti in je spustila pogled nazaj dol na njegove ustnice, nestrpna da jih spet pridobi zase. ''hm, ne vzemi tega narobe, ampak prosim utihni in me poljubi, da?'' je stresla z glavo in tokrat ona potisnila njega ob nasprotno steno govorilnice, ko so njene ustnice že sledile njenim prejšnjim besedam, ker enostavno ni želela čakati na njegov naslednji korak. objektiv je nekajkrat zabliskal in morda je vmes zaslišala še pomenljiv žvižg in ploskanje. ''zakaj te niso bolj oblekli?'' je vmes zamrmrala, ko je zajela sapo in z dlanmi raziskovala vsak viden del njegovega telesa, nekaj, česar si prej ni nikoli drznila storiti.

tagged is miss ARTIE smitten 3

here is 888 words and i'm listening to blink 128 for my inspiration :3

» zahvali se dobrim genom in neutrudni vadbi, « in s pogledom zdrsel navzdol proti svojem golem prsnem košu, katerega je sedaj razkazoval pred oblečeno množico za varnostnimi ograjami nekoliko neprepričan ali je to bolj zaradi tega, ker je on tam ali, ker je artie res skoraj da napol gola in je že vprašanje bilo zakaj ima sploh še karkoli na sebi. da, vedel je da tako ne bi smel razmišljati o svoji prijateljici toda mu niso ravno kaj preveč pomagali z dejstvom, da je moški in da je pred seboj imel prelepo razgaljeno žensko in je trudno zatrjeval, da prijateljstvo med njima res obstaja in da nista v nikakršni zvezi ne glede na to kako to zelo deluje z njunim konstantnim druženjem in igrivimi pogledi za katere sta le ona dva vedela dejanske pomene. sedaj pa, ko je tako stala pred njim si ni mogel pomagati, da ni pred seboj videl artie katero je sam poznal ampak čisto neko drugo artie v čisto drugem pogledu. » dejansko se lahko uvrščaš med srečnice, draga, « je prikimal nato pa za piko na i dodal prav tisti nasmešek o katerem je sama govorila. » bil sem razpet med teboj in adriano limo, ki mi je ponujala svoje prijateljstvo, « je nadaljeval svoje besede in trmasto zrl proti njej v želji, da ostane resen. » potem pa sem se nekako odločil, da imam raje ljubka italijanska dekleta, « čeprav je vedel, da v resničnem takšnem boju bi storil popolnoma enako. preprosto je bilo nekaj na njej, kar zanj še kakšna gospodična klum ni imela ali pa tyra banks. preprosto je bila ena in edina in prav takšno jo je imel rad ne glede na to koliko krat je včasih zatrjeval, da mu je nadležna in da se mu res ne da konstantno pohajkovati naokoli, na koncu pa je vedno obvladal njen trmasti jaz. » dejansko zveniš kot nekdo, ki ni jedel tri dni skupaj, « in stresel z glavo o njenem sanjarjenju o hrani. » in bolje, da nehaš ker dvomim, da hočem razmišljati o pečenem krompirčku in mcnuggetsih, ko sem s teboj tam notri, « jo je opozoril, kajti bolj kot je govorila bolj si je želel vse skupaj poslati k vragu in jo zvabiti v prvi mcdonalds na poti. » kdo je pa rekel, da je zame ? za sestro je, no bolj za hčerko od njene prijateljice, « se je hitro izgovoril, ko mu je že obrnila hrbet in se je le namuznil in stopil za njo. » sploh pa oba veva, da me obožuješ zaradi tisoč drugih razlogov, « ter si utiral pot mimo vseh kablov raztreščenih po tleh. pritoževati se preveč, čez njene besede ni mogel, kajti občasno je res znal biti otročji in se je prav z veseljem poigral s kakšnimi igračkami in v trgovini vneto klikal na vse gumbe na katere je bilo možno, ko je držal raznorazne glasbene pripomočke za igro v rokah ali pa preproste medvedke katerim si samo pritisnil na trebuh in že so peli twinkel, twinkel little star.

» in veselje bo še večje, ko bo ugotovila kako zelo prijeten sem in kako zelo oh in sploh dober sem in potem me bo že cukala za rokav in spraševala kdaj bom pokleknil na kolena in te zaprosil. in potem bova oba srečno živela do konca najinih dni ti na enem koncu sveta in jaz na drugem, občasno pa bova delala kampanjo skupaj oba na pol naga, « se je pridružil njenim besedam v krajši obnovi vsega dogajanja, kljub temu da se res ni upiral na vse pritege kakor mačka ob ideji, da bi stopil čez prag njenega doma v celotni trop glasnih in veselih italijanov. » ne nič nimam proti z veseljem sem rad tista pozitivna izjema, « se je pošalil na njen borbeni odziv pripravljen, da se spravi na potrebno delov govorilnici. za katero pa je bil nekako lahko prepričan, da ne bo ravno lahko in da bodo časopisi zgolj samo še bolj polni na račun njega. to pa ni bil res vse o čemer je razmišljal glede na to, da je bila to zadnja stvar na katero bi pomislil. prej ga je bodlo dejstvo, da je bila pred njim prijateljica in da je nekako ob vsem tem dobival precej mešane občutke, ko jo je enkrat pogledal z drugega vidika in se je moral opominjati, da sta z artie bila vedno le zgolj prijatelja in da ga je tako videla tudi ona. en globok vzdih pa je bil premalo, da bi lahko vse skupaj premislil in odmislil. » hm, zakaj dvomim da bo tako artie ? « se je odzval na njene besede in se rahlo nasmehnil ob prepričanju, da bo vse skupaj samo zanetilo še večji požar, ki bo naslednji dan polnil modne liste, čeprav dobro tudi oni so moral služiti svoje.

previden poljub sprva, kasneje pa je moral odmisliti vse skupaj in preveč je bil ujet v trenutek, da bi lahko razmišljal o tem, da si je pravkar prisvojil ustnice dekleta s katerim je raziskoval pariz in ga je ob najbolj morečih urah vlekla na raznorazne konce in mu preprosto lepšala tedne mode objete z napornim delom in ne počitkom v prelepih krajih. » smo pa zahtevni danes, « mu je uspelo reči, ko je tokrat ona prevzela vodstvo in je bil sam naslonjen na hladno steklo govorilnice prepričan, da ne bo hodil mimo nje več z enakim mirnim pogledom. spet so tu bile njene ustnice, spet je bila tu želja, da se ne bi ločil od njih in bliskanje aparatov, ki so ga klicali v resničnost. » prava se oglaša, « se je namuznil, ko je s pogledom zdrsel po njenem telesu in so njene dlani potovale po njegovem. » nisem prepričan kako zelo dobra ideja je to , « je šepnil in gledal proti njej v nastajanju nekaterih malo manj provokativnih fotografij in je nežno umaknil pramen njenih las. » prekleto, « je zaklel in jo potegnil bližje k sebi, ter ju ponovno združil v strasten poljub, ko je njegova dlan potovala po njenem golem hrbtu in se ustavila nekje na polovici in so se njegove ustnice že premaknile od njenih proti njenem vratu ravno toliko, da jo je ponovno pritisnil ob steklo govorilnice. res, prekleto.

note: sorry for waiting and it kinda sucks. *blush*

za trenutek je dovolila mislim, da so odplavale v drugo dimenzijo. v paralaleno resničnost, kjer bi zbrala dovolj poguma in ga prav zares povabila na eno od družinskih večerij. namen bi bil mami dokazati, da se med njima ne dogaja nič in da sta resnično samo prijatelja. toda kaj ko sta vedno dosegla ravno nasprotni učinek. vsakokrat, ko sta poskušala koga prepričati v njuno striktno platonsko razmerje, se je izkazalo, da tega ne moreta storiti. dokončevala sta stavke drug drugega, vedela sta, kaj se jima podi po glavi. smejala sta se istim stvarem in v restavracijah sta si izmenjavala krožnike, da bi lahko poskusila vse. in verjetno ne bi smela razmišljati o tem, kako bi ga postavila pred njeno ogromno družino, medtem ko je prvič v petih letih poljubljala njegove ustnice. s konicami prstov se je trudila počasi drseti prek njegovih lic in pod dotikom raziskovati mehko kožo. ''ni dobra ideja,'' se je glasil njen odgovor. res ni bila. nikoli ne bi smela pristati na to kampanjo. nikoli ga ne bi smela poljubiti, ker je vedela, da bo od zdaj naprej vse drugače. ne bo mogla več z njim na kolesu drveti po pariških ulicah in brezskrbno čakati v vrsti na sladoled. sedaj se bo njen spomin avtomatično vrnil v to tesno telefonsko govorico in v mislih odigral reprizo cele palete občutkov. njen goli hrbet je z rahlim treskom pristal na steklu govorilnice, ko je zmogla upreti dlani v njegov prsni koš in ga rahlo odriniti stran od sebe, da je med njiju postavila nekaj prostora. vendar se je znala kaj hitro porazgubiti v prijetnem ščemenju njenega trebuha, ko so se ukrajinčeve ustnice polastile njenega vratu. ''ustavi...'' je izdahnila in avtomatično nagnila glavo vstran, da se mu je omogočil večji dostop do njenega telesa. ''valentin, ustavi se. ustavi snemanje,'' je spravila iz sebe cel stavek in se poskusila umakniti nazaj, a izhoda ni bilo. z dlanmi je pokazala ekipi znak za time out ter se zaščitniško objela prek torza, da je skrila gole prsi, ko se je izmuznila mimo prijatelja skozi vrata govorilnice ven na ulico.

verjetno je bil to prvi trenutek v zgodovini njene kariere, ko je odhitela s snemanja brez pojasnil. pograbila je svojo haljo z bližnje mize z rekviziti ter jo hitro ovila okrog sebe, ne da bi se trudila z dejanskim oblačenjem. bosa je odhitela po hladnem asfaltu proti prikolici z garderobo in vedela, da bo tudi on kmalu za njenimi petami. pod nobenim pogojem ji ne bo pustil takole odpeketati stran. upala je le, da mu bo na pamet padel ustrezen izgovor za fotografa, zakaj se obnaša kot prekleta diva. prekleto, je rekel on. sama mu je lahko samo pritrdila. odprla je vrata prikolice, slednja so se zaprla za njo, da je ostala sama sredi vseh oblačil, ličil in v tišini. zunaj so se kmalu razlegli glasovi in ni trajalo dolgo, da so se vrata za njenim hrbtom odprla. pohitela je s premikanjem halje naokrog, da je našla rokave in si kos oblačila hitro oblekla ter zvezala obe strani spredaj skupaj. ''oprosti,'' je naprej naglas spregovorila, ker je vedela, da za njo stoji on. sploh se ji ni bilo potrebno obračati naokrog, njegova prisotnost je samo napolnila celoten ozek prostor prikolice. a počasi se je morala vendarle soočiti z njim, tako da se je zasukala naokrog. njegovi lasje so bili razmršeni od njenih dlani, ustnice pordele od poljubov. ''obnašam se kot muhasta zvezdnica,'' je zagodrnjala, ko je zakopala obraz v dlani in zmajala z glavo. ''oprosti, oprosti, oprosti,'' je še trikrat ponovila čarobno besedo in iz varnostnih razlogov naredila korak nazaj, le da je za hrbtom našla mizico z ličili in trčila ob njo, da se je nekaj stekleničk prevrnilo. ''skušam najti primeren izgovor... drobno laž. ampak sranje, zanič lažnivka sem,'' je zavzdihnila in obrnila pogled vstran, ko se je ugriznila v notranjo stran lica. vedela je, da bo bleknila vse kar se je podilo po njeni glavi. ''ne bi smela pristati na to kampanjo. niti slučajno. resno, kaj sva mislila? da bo povsem normalno – sleči se in... ostalo,'' je pričela s hitrim govoričenjem: ''rekla jim bom, naj najdejo koga drugega namesto mene. ne grem nazaj ven. ne.''

tagged is miss ARTIE smitten 3

here is 763 words and i'm listening to blink 128 for my inspiration :3

želel si je samo, da bi ju oblekli v zimska oblačila, ju zavili v šale in nadeli na glavo kapo ter na roke rokavice, ter ju postavili nekam na bolj odprto pokrajino, po možnosti zasneženo kjer bi zmrzovala in se tresla kot šibi na vodi. imeti pa pred seboj napol golo telo prijateljice, ter poljubljati njene ustnice si je nekako zamišljal malce lažje, da bo pred njim le artie in da se bo vse skupaj le prebijalo z občasnimi smehi in komentarji ob tem kako bosta zavila na kakšen krompirček po tem in se še eno uro smejala snemanju. vendar je bilo drugače, pred njim je res da videl artie toda v drugačni vlogi in nekako ga je skrbelo dejstvo, da si je želel da drugi ne bi obstajali in da ne bi bila sredi snemanja ampak na kakšnem bolj privatnem kraju in bi si lahko njenih ustnic prisvojil popolnoma in nato naslednji dan preklel samega sebe, ker je uničil neko dobro prijateljstvo za katero na tej točki danes v tej govorilnici niti ni bil prepričan, če je sploh bilo. vedno, ko sta to trdila sta hkrati dokazovala nekaj čisto nasprotnega s svojim obnašanjem eno minuto kasneje in ni se šlo le za tekanje po parizu, ker mu je bilo to ljubo. ampak se je šlo s kom je to počel- tega pa ga je bilo v tem trenutku najbolj strah. strah ga je bilo dejstva, da je artie sedaj gledal z nekimi drugimi očmi in da so mu njeni poljubi in dotiki ugajali in da si jih je želel vsako sekundo bolj in bolj, samo sreča je bila da je slišal njen droben glas, ki ga je prebudil iz situacije. ustavil se je, zmedeno pogledal proti njej in naredil korak nazaj, ko je ona samo v naslednjem trenutku izginila. vse- celotno snemanje je bilo tako napačno in želel si je, da ga nikoli ne bi sprejel in da bi sedaj njo se najedal nekje z mcnuggetsi in se navduševal nad igračkami, veliko raje kot pa da je tudi sedaj sam pograbil svojo haljo in stekel za njo v želji po pogovoru, brez da bi se oziral na zmedeno ekipo za sceno in oboževalce, ki so radovedno opazovali dogajanje.

previdno je odprl vrata prikolice in vstopil v majhen prostor, ko je zagledal njeno podobo obrnjeno stran od njega. pogledal je nazaj in zaprl vrata za seboj nato pa naredil korak bližje proti njej in se obrnil sedaj s telesom in pogledom proti njeni podobi. » ni se ti potrebno opravičevati, « je dejal in se rahlo nasmehnil, čeprav tega sama ni mogla videti ker je še vedno gledala stran. vendar se ji je vseeno uspelo kmalu obrniti proti njemu in se je lahko res soočil z njo ne pa njenim hrbtom in dolgimi lasmi, ki so ji padali na ramena. » dive se najboljši del tega posla, « se je poskušal pošaliti, čeprav je vedel da tukaj njegov zabavni karakter ni imel kaj početi in da sta se oba znašla v neprijetni situaciji. » šssh artie dobro je, « je dejal in že hotel narediti prijateljski korak naprej proti njej, ko je sama naredila korak nazaj kot da bi se ga od sedaj naprej izogibala na celi črti in prav to ga je obdržalo na istem mestu kot je bil. definitivno ni hotel, da se počuti neprijetno. » zakaj bi iskala izgovore, ko lahko preprosto poveš resnico ? « je dejal in prekrižal roke na prsih in zavrtal pogled proti njej, čeprav je svojega spet umaknila stran. » da artie mislila sva, da bo lahko. da bo vse skupaj zabavno, ker sva nekje globoko v sebi mislila da sva res prijatelja. in tudi sva…samo…zakaj bi cel svet mislil, da je med nama nekaj več, če tega ne bi bilo ? « vedel je, da mogoče gre s svojimi besedami predaleč toda nekako je uvidel, da niso bili zmešani ostali, ampak sta bila ona dva ker sta se skrivala pred resnico. naredil je korak naprej in z dlanjo zaobjel njen obraz in poiskal njene oči. » vseeno mi je za snemanje. vseeno mi je za kampanjo, za vse samo zate mi ni, « jo je ustavil in s hrbtno stranjo dlani zdrsel preko njenega obraza. » ni bila igra. najino početje ni bila zgolj igra, ampak najino početje- želja, « in svoje čelo naslonil ob njeno in se rahlo nasmehnil. » želela si si mojih poljubov enako kot sem si jaz tvojih, « ter pogledal proti njej. » tega preprosto ne moreš zanikati, ne moreš, « s tem pa naredil korak nazaj od nje.

kaj ji je bilo? nikakor ni mogla zajeti dovolj zraka in vsak nadaljni dih je bil vedno bolj otežen. s težavo je držala ustnice stisnjene tesno skupaj, da ne bi prav panično hlastala za naslednjo dozo. ustnice, ki so jo še vedno čudovito skelele od njegovih poljubov. ''ne, res se mi ni potrebno opravičevati. ampak... če ne bi sprejela tega dela,'' je odvrnila na njegovo besede. kako tipično zanj. tudi sedaj, ko je zganjala cirkus okrog praznega nič, jo je poskušal pomiriti in prepričati, da je vse v redu. toda ali je bil res prazen nič? vsaj on je zdajle deloval, kakor da se nista pred petimi minutami divje poljubljala vsem na očem, kakor da njegove dlani niso zaobjemale njenih prsih in kakor da nista poskušala na vse načine priti čimbližje telesu drug drugega spodnjemu perilu navkljub. ''nisem diva. nikoli nisem bila diva in zdaj to, sranje,'' je zavzdihnila, ko je obraz zakopala v dlani in se poskušala na ta način znebiti rdečice lic in osramočenosti. stopila je dlje od njega, ko ji je poskusil priti blizu. kako naj sploh razmišlja, če je tako blizu in lahko samo znova prevrtava dogodke izpred nekaj minut? ''ne, ni dobro. ni prekleto dobro, valentin,'' je spregovorila ostreje, kot je nameravala, in celo uporabila njegovo ime v celoti in ne priljubljenega vzdevka, ki je bil rezerviran samo zanj. artie in vallie. zdajle se je počutila kot zategnjena artemis. zmedeno se je ozrla v njegovo smer, ko je omenjal resnico, in tako s pogledom očitno zahtevala nadaljne pojasnilo. tudi sanjalo se ji ni, o kakšni resnici je govoril. da sta se skoraj pred vsemi slekla še iz zadnjih kosov perila? to je že vedela, vraga, bila je zraven.

''kakšno resnico?'' je tako vprašala in namrščila obrvi, ko je poskušala na vse pretege razumeti, kaj ji dopoveduje. ''ne,'' je nato čvrsto ugovarjala in hitro odkimala nekaj zapovrstjo. ''ne bom se pretvarjala, da nisem vedno gojila neke bedaste simpatije to tebe. ampak ti... ne,'' je nadaljevala in poskušala samo sebe prepričati, da privlačnost ni mogla biti vsestranska. da, bili so trenutki, ko sta subtilno flirtala vse povprek, a teh trenutkov se je navadila. bili so del njunega prijateljstva in nekaj povsem običajnega. preden bi utegnila stopiti nazaj še bolj, je naletela na mizico z ličili in lahno trčila ob njo, ravno dovolj, da je bil v nekaj korakih ob njej, naravnost pred njo in z dlanmi zaobjel njen obraz, da ga je bila primorana pogledati. ''zakaj govoriš vse to? mislim, sedaj. zakaj mi zdaj govoriš, da ti ni vseeno zame, medtem ko prej nisi niti pomignil v to smer. nikoli mi nisi dal vedeti, da bi med nama bilo lahko karkoli več. presneto, smejal si se podobnim ugibanjem v medijih,'' se je še naprej trudila razumeti, četudi je bilo razmišljanje skrajno oteženo, ko je bila takole ujeta v njegov oprijem. zatrepetala je, ko se je njegovo čelo prislonilo k njenemu in njene dlani so se same oprijele njegovih zapestij v poskusu, da bi ga spravila bližje k sebi. ''kam greš?'' je zamrmrala, ko je končno ugotovila, da se je umaknil in ga za zapestje potegnila nazaj k sebi, da je pristal ob njej, medtem ko je mizica za njenim hrbtom rahlo zaškripala. ''ne moreš zdaj kar oditi, bedak,'' se je skorajda nasmehnila, ko je dvignila pogled proti njemu in se rahlo ugriznila v spodnjo ustnico: ''um, in kaj sledi?''

tagged is miss ARTIE smitten 3

lahko je vedel, da bo trmasto vztrajala pri svojem in vsaka njegova beseda bo naletela na gluha ušesa. ni želel, da bi artemis kar tako odšla od vsega tega dogajanja, ne zato ker bi igrala divo in se imela za neko več vredno manekenko, ampak zato ker je imel občutek, in tudi vedel je da ima prav, da je vse skupaj zaradi njiju, deloma zaradi njega in dogajanja malo prej v tesni telefonski govorilnici. » ne boš se sedaj žrla zaradi tega, « je dejal, ko je obrnila njegove besede in je samo stresel z glavo ob tem. ni hotel, da sedaj vse to naredi prepad med njima, čeprav kaj pa je lahko pričakoval ? njegove ustnice so bile pordele zaradi nje in ne zaradi kakšne druge nepomembne manekenke tam notri. njegove dlani so bile tiste, ki so potovale po njenem telesu, telesu prijateljice in ne nekoga v katerem bi videl žensko po kateri je hrepenel. zaradi tega se je počutil napačno, neumno in zmedeno, toda tega ni hotel pokazati navzven. želel je delovati mirno, kajti ena panična duša v tem majhnem prostoru je bila že popolnoma dovolj. » artie ni tako grozno. ne obnašaš se kot diva, tudi ti si samo človek in potrebuješ premor, « čeprav je dvomil, da njegov pomirjen ton in mirno obnašanje vpliva na njo najbolje. nekako je bil tu še vedno občutek, kakor da je vse kar reče zaman in da bo vztrajala še naprej pri svojem. vendar zanj ni bila diva in kaj so mislili tisti tam zunaj je bila zadnja stvar na katero je hotel sedaj misliti. » saj sem tudi sam odkorakal stran, torej sva oba najhujše možne dive, « je hotel situacijo obrniti v nekaj smešnega in si narisal nasmešek na ustnice, toda sekundo za tem, ko je to storil mu je vse skupaj delovalo popolnoma nepotrebno in neumno za storiti. » okej, potem ni dobro, « se je vdal in zavzdihnil. » ne vem niti kaj naj ti rečem ne, da bi obrnila besede ali pa jih zanikala s trmastim tonom v glasu.« obupano je izdihnil in si šel z roko čez lase, ki so zagotovo bili v zmešanem stanju prav zaradi nje, toda ni mu bilo do las, snemanja vsega. samo hotel je pogovor z njo, kjer ne bo odrivala njega stran in njegove besede namenjene njemu.

» ne vem artie ti mi povej. sama si rekla, da skušaš najti izgovor, drobno laž in ne moreš. potem povej resnico, kot vedno, «se je namrščil, kajti sam je ni mogel povedati v njenem imenu. lahko je v svojem- da so mogoči ljudje okoli njiju imeli prav. da njuna kemija ni bila vedno ustaljena zgolj na nekem prijateljstvu, to je bilo samo prekrivanje resničnega dogajanja in sam sebi je to vbil tako zelo močno v glavo čez čas, da je v to močno verjel. seveda do danes, ko se je situacija popolnoma spremenila. » zakaj ne ? « se je hitro odzval na njene besede in sklenil svoje roke na prsih z radovednim pogledom usmerjenim proti njej. » ne moreš se sedaj podcenjevati kot, da ti ne moreš biti na tem seznamu, « je ugovarjal in to jasno in glasno. hotel je, da sliši vsako njegovo besedo in jo razume v pravem pomenu. » oprosti, ja ? « je rekel in pogledal stran. » oprosti, ker sem ravnal kakor se mi je zdelo prav, da ne bi uničil prijateljstva. res oprosti, ker sem bil nesebičen bedak. « mogoče bi moral povedati ali namigniti kaj prej, toda še samega sebe je prepričal v to bedno zgodbo o prijateljstvu in pozabil na dejansko zgodbo vsaj z njegove strani, kajti vedno je bil prepričan da artemis tega ne vidi v njemu, kar vidi on v njej. hotel je narediti tisti varen korak stran od nje, ko so ga njene drobne dlani potegnile nazaj in samo ozrl se je proti njej. » nočeš biti sama ? nočeš, da grem in pošljem snemanje k vragu ? « jo je vprašal prepričan, da je to bila njena želja na nek način. » oh, zdaj sem še bedak, « se je nasmehnil in samo spremljal kako se je ugriznila v ustnico in ni mogel prezreti občutka, ki se je pognal po njemu- mešala mu je glavo in s tem je definitivno pokleknil v kolenih na vse načine. » no ena možnost je, da se vrneva v tisto govorilnico v upanju da se ne bova pred vsemi naskočila. druga možnost je, da preprosto samo odideva. tretje možnosti pa ni, « ji je odgovoril in izbiro popolnoma prepustil njej in njeni želji. » kakor vi pravite, gospodična, « ter ji umaknil pramen las in ga zataknil za njeno uho in se rahlo nasmehnil. » in obleči se, čeprav moram priznati da si dobro videti tudi tako, ampak nočem verižne nesreče na ulicah, « ter ji namignil proti njeni dejanski opravi izpod halje.

''da. točno tako, potrebujem premor. dolg premor,'' je kanček odsotno prikimala. verjetno se ni zavedal, kako dobro je zadel na pravo mesto s svojimi besedami. z idejo o premoru se je poigravala že dlje časa in njen agent je vse tovrstne ideje zavrgel rekoč, da bo s tem uničila sebe in kariero, da vrnitev nazaj na vrh ne bo možna, ko bo stara triindvajset let in že skorajda pretečena roba. toda kdo je rekel, da bo hotela nazaj? morda bi morala samo prenehati. ''povsem prav imaš,'' je pritrdila še enkrat in vedela, da bo ta misel v njeni glavi ostala zasidrana še kar lep čas. vse dokler ne bo impulzivno naredila nekaj bedastega in nepremišljenega, po možnosti celo poslala celotno pogodbo z modno agencijo k vragu in se vrnila nazaj v mayberry, ki ga je pogrešala tako zelo. ''oprosti, samo... tole je bilo presneto nepričakovano. mislim, jaz in ti... smejiva se tovrstnim namigovanjem in sedaj... sedaj razmišljam samo o tem, da imajo morda prav, ker tisto tam je bilo precej dobro. vsaj zame,'' z rokami je mahala na vse strani in s tem samo še dodatno dokazovala, da sta govorila o temi, ki ji ni bila blizu. lahko se je vrnila nazaj v kožo trinajstletnice, ki je izvedela, da se je v njeno mesto priselil svetovno znan model in potem ga je videla sredi supermarketa, medtem ko se ni ozrl niti enkrat v njeno smer. in sedaj je bil njen najboljši prijatelj in gledal jo je z očmi moškega, ki si jo želi. prav zares. poljubila sta se, nič posebnega. krešali so se ognjemeti, precej posebno. ''bilo je dobro. to je resnica. ujela sva se, tam pred vsemi, sva se ujela na drugačen način kot za kamerami in to je nekaj novega, nepričakovanega, presenetljivega, prijetnega in milijon drugih stvari in normalno je, da sem zdajle povsem panična,'' je zavzdihnila in pustila nervoznemu nasmešku, da si je utrl pot na njen obraz in preoblikoval njene ustnice. nikoli si ni drznila pomisliti, da bosta kdaj imela takšen pogovor – niti v najbolj divjih sanjah ne.

''ne podcenjujem se. ne tokrat. samo skušam razumeti, zakaj sem bila pet let prepričana, da je moja simpatija do tebe bedasta in otročja, medtem ko ti nisi nikoli niti namignil, da bi se kaj takega znalo odvijati tudi na tvoji strani,'' je sklonila pogled, ko je njegova dlan zdrsnila ob njenem licu in je za uho zataknil pramen dolgih temnih las, ki so bili sedaj deležni njegove pozornosti. ''nehaj,'' je zamrmrala, ko se je opravičeval s sarkazmom. ni mu hotela povzročati slabega občutka ali mu dati misliti, da je naredil karkoli narobe. ravno nasprotno. skušala je najti samo nek odgovor, kaj bosta storila sedaj. pozabila vse skupaj in se pretvarjala, da se nista skorajda spravila še iz dveh tankih krpic spodnjega perila na očeh vsem? ''če imam na izbiro samoto ali biti s tabo, sploh ni dvoma, za kaj se bom odločila,'' je dlani položila na njegova ramena, ko se mu je zazrla v oči. zaenkrat je izgledalo, da bosta pozabila vse... v redu, lahko igra, da ni bilo nič. ''da... obleči se moram. kar pomeni, da spravi svojo postavno rit iz moje garderobe v svojo. dobiva se na ploščadi in greva na tisto požrtijo v mcdonalds, prav?'' je takoj spustila roke nazaj na njihovo mesto in potegnila oba dela halje tesno skupaj, da ni razkrivala nobene gole kože več. ''šušu,'' je pomahala proti njemu in proti izhodnim vratom z zagotovilnim nasmeškom, da se vidita čez deset minut. vrata so se za njim zaprla in obdala jo je tišina. sranje. ušlo ji je nekaj dekliškega cviljenja, ploskanje in cepetanje na mestu, ko je končno dojela, kaj se je zgodilo – bilo mu je všeč, ona, poljubljanje, vse.

c'est fini. smitten2

» telephone booth,
» artie & lucrezia [beach cave]
» artie & asher [dance studio]
» artie & damien [sand & sault bar]
» artie & benjamin [peachtree's park]

artie & valentin [telephone booth]

artie & valentin [telephone booth]

Similar topics

Similar topics