callum and hanna

Naslov sporočila: Re: callum and hanna Sob Nov 10, 2012 5:22 am

že dolgo se ni pošteno pozabaval, namreč delo mu je počasi jemalo vso voljo do tiste stalne družbe, ki je po navadi vedno poskrbela za kakšno traparijo. postajal je vedno resnejši in deloma mu je bilo to celo všeč, po drugi strani pa se mu je dozdevalo, da je dosti prekmalu za kakršnokoli ustalitev. bil je popolnoma zadovoljen s svojim življenjem, edina stvar, ki je zaenkrat ni imel je bilo dekle, pa saj je tudi ni potreboval. že v njegovem stanovanjskem bloku je bilo toliko samskih žensk, ki so dobesedno čakale na prvo priložnost za malce zabave, zato mu niti na misel ni prišlo, da bi se ob vsem tem nekomu zavezal. seveda je kot petindvajsetletnik čutil potrebo po življenjskem partnerju, toda imel je občutek, da jih bo vsekakor skozi dal kar precej, preden se bo pripravljen ustaviti pri tisti pravi, ki ga bo izpopolnjevala v vseh pogledih. tako mu je noč čarovnic predstavljala le še eno izmed vseh priložnosti, da se zabava po svoje. ravno tako kot vsako leto je ideje za svoj kostum pričel zbirati že dobra dva tedna pred samim dogodkom, ki je bil pravzaprav že tradicionalen za mayberry, in neizmerno zadovoljen je bil, ko se je tistega večera počasi spreminjal v legendo nemega filma. charlie chaplin je bil angleški komik (in mogoče se je ravno zato callum tako zelo lahko prelevil vanj) in definitivno eden izmed boljših igralcev vsega časa.

s klobukom povešenim domala preko oči je počasi stopal proti vagonu, ki je bil rezerviran posebej zanj in njegovega 'partnerja v zločinu'. skozi stekleno okence je opazil visoko rjavolasko oblečeno v pochahontas in če je dobro pomislil, mu je bila prekleto znana. seveda ji tega občutka ni želel dati, zato je le (poln pričakovanja) vstopil in se ji vljudnostno priklonil v pozdrav, nekako tako kot bi to storil charlie chaplin. »za razliko od mojega kolega nisem ravno nem. lahko bi poskusil, ampak mi verjetno ne bi šlo preveč dobro,« se je zarežal, potem pa nadaljeval, »charlie, callum … koga briga, kaj?« ji je nato ponudil dlan in v misel mu je skočil prizor s televizorja. ja, točno! žena tistega igralca je. kdo bi si mislil, da se bom znašel tu prav z njo, kje za vraga je pustila tistega tepca. je pomislil sam pri sebi, potem pa ošinil njen domala popoln obraz z daleč najlepšimi očmi, kar jih je kdaj videl.

tagged: hanna srcek

Naslov sporočila: Re: callum and hanna Ned Nov 11, 2012 8:49 am

callum, smitten 1

zdelo se je, da je celotna stvar prekleto enostavna. james se je končno vrnil iz los angelesa in v tem so vsi pričakovali dvoje. oziroma bolje rečeno eno izmed dveh možnih opcij. ali bo hanna pearce dobila končno malce hrbtenice in bo pred svojega takoimenovanega moža končno postavila ločitvene papirje ter po dolgih letih spet postala hanna rutherford, ali pa se bo končno nadaljevala pravljica izpred desetih let, do dne, ko se bo james spet odločil, da mora nadaljevati svojo kariero. drugega ni pričakoval nihče, ampak ona je. pri svojih sedemindvajsetih ji vsekakor ni bilo treba postati neka zapečkarica, na kar je nakazlovala zadnja leta. mogoče bi bilo končno dobro, da izkoristi leta svoje mladosti in se malce pozabava, pozabi na to, da je v resnici žena nekoga. da končno dojame, da je tudi sama samo človek z čustvi in potrebami. in glede na to, kakšno napako sta storila z maddoxom, huje že ni moglo biti. zakaj torej ne bi izkoristila dneva in enkrat za spremembo ven stopila kot nekdo drug. mogoče spet enkrat kot hanna rutherford, temnolasa lepotička, ki se je znala smehljati in narisati nasmešek tudi drugim na obraz? ampak tako bi bilo vse skupaj prelahko.

veliko enostavneje se je bilo udeležiti enega izmed neštetih dogodkov, ki so se skozi vse leto dogajali v malem mestecu. in zabava ob noči čarovnic je bila samo še ena izmed njih. in končno je imela možnost na svojo drobno postavo navleči tisto kratko krilo, ki ga je toliko časa skrivala po omari. in na njeno srečo je bilo rjavkaste barve, kar ji je prišlo še kako prav. poleg pa nežno drap srajico, visoke, temno rjave škornje, medtem, ko si je temne lase spletla v dve kitki. In tako je bila že skoraj pripravljena, potrebovala je samo še partnerja, ki bi ji delal družbo v vagonu, ki naj bi vsakogar peljal po poti groze. Z igrivim nasmeškom, ki je po dolgih časih kraljeval na njenih ustnicah, se je ozirala okoli sebe, ko je prednjo iznenada stopil mladenič z ovalastim klobukom na glavi in črnem smokingu. Ob tem ji je ušel glasen smeh, ki ga je hitro zadušila z dlanjo, medtem, ko je drugo ponudila njemu v pozdrav, »torej charlie callum ali kdorkoli že, pocahotnas in nič drugega.« danes ni bila hanna pearce, želela si je biti nekdo drug. »torej kaj praviš na strašljivo vožnjo?« je pomignila proti vagonu pred njima.

Naslov sporočila: Re: callum and hanna Ned Nov 11, 2012 10:07 am

bila je karseda očarljiva, mogoče sprva nekoliko zadržana, ampak ker je njeno situacijo vsaj deloma poznal, se temu ni niti malo čudil. ko mu ni želela povedati imena, se je dodobra zavedal kam pes taco moli, in seveda ga sama zadevščina ni pretirano motila. dobro je vedel kdo je; seveda ni mogel reči, da jo je poznal približno tako dobro kot njeno ime, toda bolje kot kdorkoli drug je poznal moževo filmografijo, in nenazadnje še dejstvo, da jo je pred leti nekako postavil pred dejstvo, da odhaja 's trebuhom za kruhom', če lahko temu sploh tako reče. kaj se je v vsem tem času dogajalo med njima ga niti ni zanimalo, prav tako pa kaj se dogaja sedaj. očitno nič kaj konkretnega, kajti v tem primeru bi se verjetno na samem dogodku pojavila z njim. »le callum, drugače. snemalec, umetnik, precej blizu charlieju chaplinu, kogar predstavljam danes, ampak pustiva to. mi boš res povedala le tisto najbolj očitno? kdo ne bi vedel, da si pochahontas? ampak zanima me še eno, zakaj za hudiča so nas spravili na tale vlak, se ti kaj sanja?« sam ni bil ravno ljubitelj strašljivih reči, naravnost sovražil je duhove, vampirje in podobno navlako, in upal je, da ga v njunem vagonu ne čaka kaj temu podobnega.

skupaj sta vstopila v prostor, ki je bil sicer strašljivo urejen, toda nekako ne dovolj, da bi mu že ob samem pogledu nanj pognalo strah v kosti. človek bi se kar vprašal, če je res star petindvajset, ali krepko manj. hanna, oziroma pochahontas, mu je tesno sledila, in še preden bi si lahko dodobra ogledala prostor se je nenadoma ustavil. »kaj naj bi počela tu?« je skrbno preučil izraz na njenem obrazu, ki definitivno ni bil niti malce prestrašen, v naslednjem trenutku pa je že opazil simpatično okrašeno košarico s sladkarijami, ki bi jih navadno delil med otroke. »okej, predlagam naslednje; ti se postavi tjale,« ji je naročil in pokazal proti skrajnemu koncu vagona, »jaz pa ti bom metal te čokoladne kroglice. nekako tako kot košarka, le da koš predstavljajo tvoja usta!« je razložil pravila igre, ni pa verjel, da se bo simpatična hanna pearce strinjala z nadvse neumno igro. iz njenih ust je pričakoval kup žalitev in končno priznanje, da je žena slavnega igralca, in se nima namena igrati čudnih otroških igric, pa ga je vendarle prijetno presenetila.

Naslov sporočila: Re: callum and hanna Tor Nov 13, 2012 1:46 am

spremljala je njegovo kratko predstavitev zgolj z nasmeškom na ustnicah in se rahlo zdrznila, ko je omenil, da dela kot snemalec. prekleto, še takrat, ko je končno zbrala pogum, da bi si privoščila nekaj zabave, mora priti mimo nekdo, ki bi bil lahko po kakršni koli smeri povezan z jamesom. je bilo resnično tako težko najti nekoga, mimo katerega bi se lahko sprehodila v kratkem krilu in je ob tem ne bi bilo treba biti strah, da slučajno pozna njenega nesojenega moža? ampak odločitev je sklenila še predno so se za njo zaprla vhodna vrata stanovanja, zakaj torej bi se sedaj premislila. poslala je vse skupaj k vragu in svojo pozornost vnovič popolnoma namenila rjavolasemu mladeniču pred seboj. »me veseli callum torej,« se je nasmehnila, ko se je na njenih ustnicah zarisala sled rdečice. pravega imena mu pač ni nameravala izdati, konec koncev danes niti ni želala biti hanna pearce. z rahlim skomigom ramen je skušala nekoliko omiliti situacijo, češ, da je resnično žal, na koncu pa vsaj deloma popustila. »recimo, ruth,« mu je zaupala vzdevek njenega dekliškega priimka, za katerega pa so vedeli le njeni najbližji prijatelji. pa še to daleč pred desetimi leti in še več. nobenega strahu torej. »pojma nimam, ampak stavim, da zna biti čisto vredu. saj veš tema, strašljivi zvoki, jaz kot tvoja partnerka,« je skušala stvar nekoliko obrniti v svojo prid in na zabavno raven, ko je ujela dvomljiv pogled v njegovih očeh, ustreljen proti vagonu.

sledila mu je v prostor, nadvse dekorativno urejen v stilu noči čarovnic, kar jo je le naredilo še bolj željno zabave. »mogoče se lahko z telimi lizikami braniš pred zombiji, ko te bodo napadli,« je pred njegov obraz postavila ogromno liziko na dolgi paličici in se nasmehnila. vsekakor danes ni bila hanna, ona se že ne bi obnašala tako sproščeno ob popolnemu tujcu. sploh ne, ko je bil njen mož doma. še preden bi lahko protestirala nad callumovo idejo o igri, je čokoladna kroglica že letela proti njej in samo upala je lahko, da bo vsaj približno zadel. zadel jo je v desno lice in ob tem se je iz njenega grla izvil glasen smeh, »tebi se že ne bi postavila pred lok z jabolkom na glavi.« glede na to, koliko je zadel z čokoladno kroglico, bi bilo tam verjetno še bolj tragično. in kot majhen otrok je zajela svojo pest sladkarij in mu vrnila z metom.

Naslov sporočila: Re: callum and hanna Tor Nov 13, 2012 8:39 am

očitno se je znašla v zadregi, ko je pokazal zanimanje po njenem imenu, in ko ga je končna izdavila, mu je bilo slednje popolnoma tuje. ruth? je pomislil, mogoče pa se je vendarle motil in dekle ni bilo hanna pearce, toda to bi bila neverjetno velika podobnost, in kolikor je poznal zakonca pearce … njegova žena ni imela dvojčice, niti nikoli ni bilo govora od osebi hudo podobni bogatašinji, ki očitno ni bila pripravljena izdati svoje prave identitete. kakorkoli že, danes se bo zabaval ne glede na to kdo stoji ob njem, danes nenazadnje sploh ni bil callum, bil je charlie chaplin in na drugi strani vagona je stala precej zapeljiva pocachontas, ki je sicer (kolikor mu je bilo jasno) bila poročena, toda več kot očitno se je danes temu nazivu želela na široko izogniti. in ko je sprejela povabilo za nadvse neumno igro, ga je to le še dodatno presenetilo. njen smeh je bil nalezljiv in pozitiva, ki jo je oddajala, prav tak. »mislim, da ti lizike ne bi prav veliko pomagale, če bi se v prostor vsuli zombiji, če jim lahko na kak način zdrobiš lobanjo s to plastično palčko, jah, vsaka ti čast.« zarežal se je njeni pripombi, potem pa že zagrabil polno pest čokoladnih kroglic in začel z igro, čeprav bi v tem trenutku definitivno lahko počela kaj prijetnejšega.

»okej, okej, morda tole le ni bila tako dobra ideja,« je rekel, ko je domala pogoltnil tisti košček čokolade, ki je našel pot naravnost v njegova usta. »tole je goljufanje, jasno, da boš zadela, če jih vame vržeš za celo pest.« je ugovarjal, potem pa napol obupano zakopal roko v kup sladkarij in na plano povlekel ravno tisto, ki je bila njegova najljubša, in kdo bi lahko ob takšni sreči sploh še ostal slabe volje. »pravzaprav mi ni najbolje jasno česa se gredo ti organizatorji? zapro nas v sobo s popolnim tujcem in kaj, po njihovo bi naj tu zdržali do konca vožnje?« je strnil tisto, kar so na samem začetku izvedeli prav vsi in nejeverno zavzdihnil. »torej, ruth,« je poudaril ime, ker si ga (glede na to, da je bilo izmišljeno) pač ni mogel dovolj hitro vtisniti v spomin, »verjetno sedaj ni pravi čas za resnobne teme, in glede na to, da sem sam že dal eno idejo, ki se sicer ni izkazala za tako zelo dobro, mislim, da si zdaj ti na vrsti.«

Naslov sporočila: Re: callum and hanna Tor Nov 13, 2012 9:59 am

zdelo se je, da je na temnolasega mladeniča vsekakor naredila določen vtsi, glede na to, da se do sedaj še ni obrnil na svojih peteh in zakorakal proti izhodu, ampak enostavno sprejel dejstvo, da je obsojen na njeno družbo tako ali drugače. siliti v človeka ni imela nobenega namena, ampak dokler je bil pripravljen sodelovati, je rada poprijela za stvar. poleg vsega pa je morala priznati, da se za črnim smokingom in trapastim klobučkom skriva igriv pogled za katerega je imela na trenutke občutek, da lahko vidi skoznjo in nasmešek, ob katerem je le s težavo tudi sama ostala resna. »hej nikoli ne veš,« ga je zavrnila in eno izmed lizik, v stilu mečevanja, obrnila proti njemu in dvakrat pomigala, »mogoče ne bodo pripravljeni na to, da jih bova napadla.« nekje v njej se je prebudila otroška razigranost in ob popolnem neznancu za katerega je vedela zgolj, da je umetnik in mu je ime callum, se je počutila prekleto sproščeno. po dolgem času ni bila več tista zagrenjena temnolaska, ki je lahko cele dneve preživljala z nosom v knjigah. »ampak verjetno nama tako ali tako ne bi uspelo in bi bila oba pogubljena, torej lahko tole dobim jaz,« je skomignila z rameni in prisrčno nakremžila nosek, ko je liziko ponesla k ustnicam in okusila slad, s katerim je bila prepojena.

»samo nočeš priznati, da si izgubil,« je zavrnila njegovo teorijo in na ustnice se ji je prikradel navihan nasmešek, ki se mu je bilo skoraj da nemogoče upreti. končno je tisto dekle prišlo spet izpod lupine in vse skupaj je izgledalo kakor, da skuša na novo zaživeti leta, ki jih je presedela doma kot kakšna zapečkarica. »in s polnimi usti se ne govori,« ga je hitro utišala s dlanju na njegovih ustnicah, ko je nekaj momljal s polnimi usti čokoladnih bonbonov, ki so še nemalo prej leteli proti njemu kakor bombe. odmaknila se je in skomignila z rameni, »kaj pa vem...in veš kaj? vse tole skupaj je zvenelo kakor, da sem ekstremno slaba družba in res trpiš tu z menoj.« je sedaj ona ugovarjala njegovim besedam in ob tem na obraz nalepila izraz užaljenosti, čeprav se je le stežka zadrževala, da ni planila v glasen krohot. sedla je na rob police in se zazrla vanj, »kaj pa vem...vse skupaj izgleda kot nekakšno podoživljanje otroštva...resnica ali izziv?« nasmešek je zaigral na njenem obrazu in iskrice je lahko zapazil v njenih očeh.

Naslov sporočila: Re: callum and hanna Tor Nov 13, 2012 11:44 pm

vsekakor se je zmotil, ko je na samem začetku mislil, da ga čaka dolgočasen večer z zategnjeno in oddano mladenko, pa se je izkazalo, da v njej še vedno tli tista otroška navihanost, za katero je mislil, da jo je tudi sam že počasi prerasel. z vsako izjavo ga je dodobra nasmejala, toda ne le to, bila je presneto čedna, in če ne bi bila poročena, bi že zdavnaj začel s svojimi osvajalskimi tehnikami, ki so po navadi začele delovati kar takoj. seveda slednje ni bila velikanska ovira, ampak dokler se dekle ob njem ni počutilo povsem sproščeno, flirtanje ni imelo prav nobenega smisla. »potem pa jo le obdrži, noč čarovnic je, in prepričan sem, da nas bodo vsaj poskusili s čim prestrašiti,« je skomignil z rameni in ošinil kote starega vagona, v upanju, da se proti njemu ne bo pognal kak duh. teh se je na smrt bal, pa ni bil pripravljen priznati. »no ja, ali pa tako,« je še dodal, ko je temnolaska pričela z odvijanjem plastičnega ovoja in liziko ponesla proti ustnicam. nakremžila se je nekako tako, kot da bi bila podobne kislobe kot limona, in v tistem trenutku glasnega smeha pač ni mogel več zadrževati. bil je povsem sproščen in čutil je, da v podobno stanje prehaja tudi ona.

»ah, sploh ne, pravzaprav si odlična družba. ampak mislim, da morava počasi začeti z izkoriščanjem tistega mini bara, ki sem ga ravnokar opazil,« je pomignil proti hladilniku za njo, ki je bil okrašen do te mere, da ga ob prvem pregledu starega vagona sploh ni opazil. stopil je bliže in ga odprl, previdno – kot da bi pričakoval, da bo vanj zdaj zdaj skočilo strašljivo bitjece – »par steklenic vina, sok, vodka, kaj praviš?« plastenko soka bi lahko uporabila celo za resnico in izziv je pomislil, jo objel s prsti ter zakotalil proti hanni. verjetno je razumela kaj je s tem mislil, kajti že v naslednjem trenutku se je (v svojem kratkem krilcu, ki žal ni razkrivalo ničesar) sesedla na tla. sam je prinesel še dva kozarca in steklenico rdečega vina (kajti brez tega same igre ni ravno lahko igrati), potem pa dekletu predal prednost pri začetku. »okej, zavrti jo, čeprav mislim, da bi se lahko igrala tudi brez nje, upam pa, da se ne boš izogibala svojim izzivom. v mislih že imam par prekleto težkih.«

Naslov sporočila: Re: callum and hanna Sre Nov 14, 2012 1:59 am

nagajiv nasmešek, ki je iz njenih ustnic poletel v njegovo smer, mu je vsekakor bil priča, da se je hanna z vsako minuto počutila bolj sproščeno. že čisto preveč časa ni bila povsem sproščena zunaj, z nasmšekom na ustnicah, ki jo je krasil in z mislijo, da bo tako ali tako vse lepo in prav. piko na i je seveda dodala še kratka oprava, ki jo je imela nocoj na sebi, katero pa je vseeno nekoliko omilila z hlačnimi nogavicami, ki so skrile tistih nekaj kotičkov gole kože, ki bi bila sicer na ogled množici. ali v tem trenutku samo nasmejanemu temnolascu poleg nje. »saj lahko deliva veš,« je liziko pomolila v njegovo smer, da bi jo lahko zagrabil v trenutku, le stegniti bi se moral malce, tako, pa jo je hitro potegnila nazaj še predno bi to resnično lahko storil in z razpotegnjenim nasmeškom čez obraz odkimala. »saj nisi mislil resno kaj. kar svojo si poišči.« resnično se je obnašala kot majhen otrok in takšne otroške igrice bi mogoče delovale pri petletniku, ne pa pri odraslemu moškemu, ki je bil obsojen na večer z njo. no, ali pač?

lahko je zapazil skremžen izaz na njenem obrazu, ko je omenil mini bar in opravičujoče je skomignila z rameni, ko ji je namenil vprašujoč pogled, »no, nevem, nisem ravno navdušenka nad alkoholom.« resnica ali ne, boljši odgovor bi bil, da ga ni navajena in bi verjetno po dveh kozarčih končala nekje ob robu vagona, z kakšnim vedrom pred seboj, on pa bi ji moral gentlemensko držati lase k višku, da jih ne bi vse pobruhala. ampak očitno se ni dal kar tako odgnati, glede na to, da je že v naslednjem trenutku pred njo stal z kozarcem rdečega vina v rokah in je vse skupaj izgledalo, kot, da ne bo sprejel negativnega odgovora. »pa naj bo, ampak ti me boš nosil domov, ko ne bom zmožna hoditi,« je vseeno sprejela kozarec in se sesedla na tla, z tetrapakom soka v rokah, ki ga je v naslednjem trenutku že zavrtela med njima in čakala, da se ustavi. »pri meni je zamašek, torej jaz sprašujem,« je odločila brez možnosti njegovega ugovarjanja in se obrnila proti njemu z navdušenim izrazom na obrazu. »torej gospodič, resnica ali izziv?« je vprašala vsem znano vprašanje in čakala na njegov odgovor, medtem, ko so ji v misli priplavala leta srednje šole, ko so se še šli take igrice.

Naslov sporočila: Re: callum and hanna Pet Nov 16, 2012 11:53 am

»mogoče bi lahko poskusila biti prijaznejša, ampak zdaj je že prepozno. boš že obžalovala, ko boš ob svojem prvem izzivu počela kaj takega, kar si niti v sanjah ne bi predstavljala,« ji je zažugal, iskric v očeh pa nikakor ni mogel skriti. že v otroštvu je bil oklican za živo zgago, in tiste resnične ljubezni do ustvarjanja prijetnega vzdušja med ljudmi še do danes ni izgubil. redko kdaj se je kregal, večino pa je bil pravo lepilo med prijatelji, človek, ki je živahno skakal od enega do drugega in jih vedno karseda uspešno spravljal v smeh. in podobno je danes počel z njo, le da se je tudi sama precej dobro kosala z njim – to ji je moral priznati. »čakaj, čakaj, to pa se ne počne, mlada dama,« ji je bil prisiljen ponovno ugovarjati, ko je zavrnila (sicer povsem vljudno) kozarec rdečega vina, z izgovorom, da se je prehitro prime. no, pa saj je bil navsezadnje takšen tudi namen alkohola. sam je vino ljubil, doma je vedno spil kozarec ob večerji (čeprav nikoli ni zares kuhal), sicer pa se je raje posluževal močnejših pijač, ki so hitro dosegle tisti želen učinek.

»dajem ti priložnost, da se ga popolnoma nacediš v moji družbi, kjer boš popolnoma varna, jaz pa se bom maksimalno potrudil, da bom roke držal proč, prav?« se je zarežal, potem pa nadaljeval z navdušenim glasom, »saj te menda pred vrati ne čaka mamica, ki te bo ob koncu prijela za ročico in odpeljala domov, kaj?« jo je dregnil pod rebra, kar je očitno v njej povzročilo tisti kratek stik, ki ga je potrebovala. sama igra ga je že nemalokrat spravila v neprijeten položaj, tako da je bil navajen teh in onih bedarij, ki so se jih njegovi kolegi navihano domislili, in podobno je pričakoval tudi od nje. in ne glede kako neumna je stvar bila, nikoli se ni poskušal izogniti, kajti zabava je bila zabava, in callum je bil človek dejanj. dejanj, ki so ga ničkolikokrat pahnila v prekleto neprijetne situacije, dejanj, ki jih je mogoče naslednji dan kar malce obžaloval, pa se potem nekako potolažil z dejstvom, da je mogoče to konec koncev le najhujša stvar, ki jo je in bo storil v življenju … pa se je vedno znova in znova uspel presenetiti. »okej, super. torej … recimo izziv.« je sprejel igro z velikim veseljem, čeprav ni točno vedel kaj naj od temnolaske pričakuje.

» radford, callum dominic
» callum & lexie [lake]
» james and hanna
» brighton, dasha hanna
» pearce, elle hanna

callum and hanna

callum and hanna

Similar topics

Similar topics