Še vedno se mu je zdela prireditev za noč čarovnic, ki naj bi jo organizirali v vagonih starega vlaka, ki naj bi predstavljal neke vrste hišo strahov, najbolj kretenska zadeva na svetu. Zanimivo je bilo, da je navkljub temu prepričanju dodal svoj podpis pod prijavo, seveda bolj zaradi dolgčasa kot zaradi česarkoli drugega - na žalost je bil ta še vedno njegov zvesti spremljevalec. Zmajal je z glavo, ko je strmel v svojo novo, dovršeno podobo in se kljub misli, da je bilo njegovo početje popolnoma nesmiselno, celo namuznil. Moral si je priznati, da je deloval v temu kostumu in vsemi temi ličili, ki mu mimogrede naredili obraz strahotno bled, kar v redu in dejstvo, da bo za mnoge neprepoznaven ga je kar nekoliko razveselilo. Izdajale so ga mogoče le oči, ki so v soju luči bleščale z njegovo hladno, ledeno barvo, ampak to mu ni predstavljalo nek problem – saj vendarle ni nameraval predstavljati slavnega Edwarda Cullena z zlatimi očmi ali kaj podobnega. Posmehnil se je svojim mislim in obrnil hrbet ogledalu, da je njegovo dolgo ogrinjalo završalo, ko se je zasukal in se z dolgimi, lenimi koraki počasi odpravil skozi vrata.

Vzdušje na kraju dogodka je bilo povsem pričakovano – torej popolnoma nič strašljivo. Našemljeni ljudje so se basali na vlak, nekateri bolj navdušeno, nekateri manj, najbolj pa je bilo zabavno opazovati prestrašena dekleta, ki so se ustrašile še najmanjšega šuma in se ozirale naokrog v pričakovanju, da bo izza grma skočila pošast. Zavil je z očmi in se prerinil do vhoda na vlak, ne da bi se oziral na krike ljudi, ko je iz čiste teme skočil okostnjak iz skrinjice in še vrsto drugih umetnih sranj. Strašljiva scena ga pač ni prepričala in prepričan je bil, da ni bil edini, ki se je po vlaku sprehajal popolnoma mirno in zavijal z očmi ob vsakem manjšem poskusu organizatorjev, da bi vlak dejansko deloval strašljiv. Pravzaprav mu ni prav nič dišala tale gneča ljudi, ki se trla na hodnikih, medtem ko si je iskal prazen vagon – ali pa vsaj vagon s kakšno žensko, ki bi se mu zdela dovolj primerna, da bi lahko končno odvrgel ušivi kostum do zadnjega. Žal pa so po vagonih sedeli le najrazličnejši Frankenstaini, Harryji Potterji in Edwardi Culleni – tako ni imel druge izbire, kot da je zasedel najbližji prazni vagon, se usedel in čakal na prijetnejšo družbo.




TAGGED: mar
WORDS: 391
OUTFIT: he is a vampire and he looks like this in this clothes.
NOTES: a little bit lame, but here we goo :3

DESIGNED BY NODDING.ACQUAINTANCE OF CAUTION 2.0

Umetno zobovje, ki si ga je namontiral v ustno votlino zgolj zaradi tega, da bi deloval bolj vampirsko, mu je šlo čedalje bolj na živce. Pravzaprav sploh ni vedel, kaj je razmišljal, ko se je šel našemiti v to sranje – mar bi prišel kar v normalnih oblačilih in zdaj ne bi imel problemov s čimerkoli. Ni bil prepričan, če sploh lahko govori s to umetno protezo in trenutek samote v vagonu je izkoristil z odstranjevanjem vampirskih zob; žal pa je bil ta postopek težji kot si je predstavljal in nazadnje je obupal brez nikakršnega uspeha. Prekrasno. In že ko je mislil, da bo vsaj za hip imel malce miru, se je tik pred njim nenadoma pojavila glava, ki ga je – ko je prepoznal osebo – pripravila do tega, da je na vso moč zavil z očmi. Bila je Marilyn – oh, lahko bi vedel, da mu bo sledila kakor izgubljeni kužek. To je vedno počela – ali pa se mu je vsaj tako zdelo.

»Ne, nisem mogel biti,« je preprosto skomignil ob njeni opazki, ki nanj ni naredila tistega učinka, kot je morda rjavolaska pričakovala. Ni se počutil grozno zaradi tega, ker si je nadel ta kostum, bolj si je zdel smešen samemu sebi, ker se je sploh spravil na tale dogodek. Mar bi ostal doma in preganjal čas z pitjem viskija ali s kakšnim dekletom, ki bi bila vsekakor boljša družba od rjavolaske, s katero je obtičal v vagonu. »Tudi ti ne izgledaš ravno najbolje v vsej tej opravi,« je še navrgel, ji namenil enega od izumetničenih nasmeškov in pogled preusmeril proti oknu, da bi ji nakazal, da je debata zaključena. Resnično ni nameraval komunicirati z njo, ni se več zmenil za njene pripombe, ki so bile izrečene v slabem poskusu, da bi ga še bolj zbila na tla kot ga je že. Izbrala je Benjamina in s to odločitvijo mu je dovolj jasno nakazala, da nima kaj početi v njeni družbi, čeprav se mu je še vedno zdela neizmerno privlačna. Stresel je z glavo v slabem poskusu, da bi si iz glave izbil ne najbolj prijetne spomine, ki so ju povezovali skupaj in nenadoma bil hvaležen, da ni mogla videti njegovega obraza – ravno v tistem so luči zamigetale in še preden je sploh lahko dojel, kaj se dogaja, je njun vagon že ovila popolna tema.





TAGGED: mar
WORDS: 384
OUTFIT: he is a vampire and he looks like this in this clothes.
NOTES: yaaay, u have no idea how happy i am to rp with u again. :33

DESIGNED BY NODDING.ACQUAINTANCE OF CAUTION 2.0