bethany & teresa

Naslov sporočila: bethany & teresa Sob Okt 06, 2012 7:02 am

for the beautiful teresa and here is 722 words. awh, they're cute :3

zjutraj se je v svoji stari postelji zbudila v naravnost prečudovito jutro, ki preprosto ni dopuščalo slabe volje. kdaj drugič bi to dejstvo preprosto ignorirala, toda v tistem trenutku se je počutila veliko preveč sproščeno da bi po svetu hodila s stisnjenimi ustnicami in neprijaznimi očmi. torej se je po prazni hiši sprehajala živahneje kot po navadi ter delila nasmeške modernim slikam na stenah in zasanjano gledala skozi okna v pravljično megleno jutro. takih trenutkov sicer res nikoli ne bi razkrila komurkoli, toda priznati je morala da so bili ne glede na to prijetni. prijalo si je malce razgibati obrazne mišice, se neumno pačiti in se ob tem smejati sam sebi, da sploh ne omenjamo še toplega rogljička in odlične kave, ki ju je pojedla z največjim užitkom. po pravici povedano bi najraje cel ljubi dan preživela v hiši - doma, se je opomnila - vendar se je še predobro zavedala, da od tega ne bo koristi. če je bila že prisiljena priti nazaj v mayberry ga je morala vsaj izkoristiti kolikor se je dalo, kljub temu da je do njega še vedno čutila precejšen odpor. pa saj ji ne more škoditi, če se znova razgleda po ulicah, ki jih je včasih poznala kot svoj lasten žep, je v kakšni dobri restavraciji in se zvečer sprosti v nočnem klubu. morda pa tudi vrvež tega majhnega mesteca ni tako slaba zadeva, saj nenazadnje vsaj nima službe, ki bi jo nadlegovala z neprijetno bližnjimi roki za dokončanje kolumne, ter jo marsikdaj pripeljala do celega dneva zabitega pred prenosnikom. zavedala se je, da je pariz v teh dolgih dveh letih spoznala manj, kot ga kdo v samo enem. vendar je bilo vseeno vredno, saj ji denarja nedvomno ni primanjkovalo, hodila je lahko na brezplačne elitne zabave kjer je spletala prijateljstva z vročimi moškimi in ne tako vročimi vplivnimi osebami, kar ji je neizmerno koristilo. poznala jo je že ve vsaj četrtina pariške smetane, in večina jo je cenila in spoštovala, kajti vsakemu je lahko pokazala tisto, kar je želel videti. seveda je le redko kdo dejansko izvedel, da je vse to le krinka in ji v resnici ni prav veliko mar za vse te neumne dedce, ki se imajo za neizmerno najboljše. fuj.

toku spominov je sledila z oblačenjem in pripravljanjem vseh potrebnih stvari. v presenetljivo kratkem času je že zaklepala hišna vrata in se odpravila na roosevelt avenue. ja, imela je seveda že točno določen cilj, ker je kot vedno med vsem odpravljanjem razmišljala tudi o tem, kam bi lahko sploh šla. ashtonburski nakupovalni center niti ni bil tako slaba izbira, čeprav so trgovine v njem delovale precej bedno proti vsemu glamurju galeries lafayette v parizu, pa tudi še mnogim drugim modnim hišam ki jih je obiskala. toda v edinem baru ki ga je premogel so imeli vsaj dober kapučino, ki ga je naravnost oboževala. z dolgimi koraki je premagovala pločnike in prehode za pešce, se ozirala okoli sebe in prepoznavala znane stavbe in celo tu in tam kakšen poseben avtomobil, ki se je po mayberryju peljal že takrat, ko je odhajala. kmalu se je pred njo pojavila mogočna zgradba nakupovalnega centra in bethany je samozavestno zakorakala vanj, se s privihanim nosom razgledovala po trgovinah in pohitela do bara. mirno se je usedla za oddaljeno mizo, ki ji je hkrati nudila nekaj zasebnosti in lep razgleda na dogajanje v hali. natakarja, ki se je sprehajal med mizami ni poznala, je pa morala priznati, da je imel dobro rit. ko se je končno ozrl proti njej se mu je lenobno nasmehnila in ga pritegnila k svoji mizi. »en kapučino, prosim.« ko se ga je znebila se je s pogledom spet sprehodila po ljudeh okoli sebe ter nepričakovano zaznala nekaj znanega. dolgi, močni kostanjevo rjavi lasje, krasna postava, ozek, zapeljiv obraz – oh, da, teresa. bila je ena izmed redkih, ki jih je lahko prepoznala, pa čeprav sta se poznali komaj kaj bolje kot na pogled. še vedno jo je videla kot naivno šestnajstletnico s (pre)veliko mero drznosti in premalo odgovornosti, toda ker je bil danes njen dober dan, jo je kljub vsemu poklicala k svoji mizi: »teresa!« njen visoki alt, ki je že skoraj mejil na sopran je zazvenel preko miz in se dotaknil lepe italijanke. »se me še spomniš? prisedi.« ne, pravzaprav ni verjela, da se je bo še spomnila, toda pravzaprav je bilo vseeno.

Naslov sporočila: Re: bethany & teresa Ned Okt 07, 2012 6:58 pm

tagged is miss bethany smitten 3

here is 973 words and i'm listening to the script for my inspiration :3 and here i am finally :3

čeprav je bila že zdavnaj prebujena je še vedno trmasto poležavala v postelji in se na vsake toliko mačje pretegnila, preprosto pa je bila prelena da bi se skobacala na drugo stran in noge izvlekla izpod prijetne odeje in se soočila z novim dnevom. smešno, če bi bila sedaj v italiji bi se šele trudila spočiti od prejšnje delovne noči in bi že prebujala svojega sina in ga dvigovala iz postelje, ter ga spravila v šolo mu še prej pripravila majico ter ga poljubila na čelo nato pa ga samo poslala med prijatelje sama pa je svojo pot nadaljevala do svojega dela čez dan in že pozdravljala tople obraze majhne italijanske kavarnice in že veselo tekala gor in dol. v srednji šoli je imela veliko večje cilje kot jih je sedaj uresničevala. hotela je biti zdravnica, zdaj pravnica, nato pa je pristala v kavarni in nočnem baru. večino svoje srednje šole se je trudila ugajati drugim, preštevala fante in sklepala nove drame in, ko je že mislila da se bo vsaj malo umirila in zaradi ryana doživela svojo pravljico se je vse zlomilo, ko je nosečniški test najmanj petkrat pokazal enak isti rezultat. takrat so njene sanje razblinile v zraku in ona je pristala v tem življenju sedaj, pisateljevanju ravno niti ni mogla reči služba. izdala je eno malo bedno slikanico za otroke ravno toliko, da si je lahko plačala pot domov in sedaj niti ni vedela kaj naj počne tu v ameriki medtem, ko njen otrok potrebuje denar in obljubila je da ga bo pošiljala,kajti vedela je da sestrična zasluži ravno toliko kot ona in bi to bilo premalo za eno osebo kaj šele za dve in to še za šoloobveznega otroka, ki je vsakdan nekaj trmasto zahteval in včasih je v njemu prav prepoznala očeta, katerega je lahko upala da bo kmalu naletela na njegov obraz razen, če seveda ni že zdavnaj odšel in ji olajšal vsaj eno delo tu v mestu . če ga ni hotel pred leti zakaj bi ga sedaj ?

lenobno je dvignila roke v zrak in odkrila odejo s sebe in se pripravila končno do tega, da je naredila vsaj nekaj iz svojega dela in mogoče si našla kakšno delo ali pa kaj podobnega, mogoče bi celo lahko odšla na plažo in si poiskala senco ter s svojim prenosnikom skupaj ustvarjala besede izpod svojega vnetega tipkanja in na koncu zmagoslavno nazdravila sama sebi in denarju, ki bi se pretakal ob njeni novi veliko večji uspešnici, toda to so bile zgolj le sanje, neumne sanje katere se ne bodo uresničile kot tiste pred leti , vseeno pa je za razliko od prej vsaj delala nekaj v tej smeri in se borila prej pa je gledala le na status in ne na pamet. s stola je pograbila svojo svilnato ogrinjalo, ter si ga zavezala okoli vitkega pasu in se napotila v kopalnico, da bi se umila in pripravila na nov začetek dneva katerega so mnogi zunaj na ulici že pridno izkoristili medtem, ko je ona doma delala samo nepotrebno gnečo in tako ali tako je bila hiša več kot polna, kakor da bi se vsi izgubljeni otroci sedaj vrnili in kot da oni niso bili dovolj so prihajali sorodniki za katere niti vedela ni. iz omare je izvlekla nekaj kosov oblačil in se hitro preobleka, lasem pa pustila, da so ji valovito padali na ramena.

posebnega cilja niti ni imela, edino kamor je vedela, da bo zašla je bil trgovski center v upanju da bo tam našla kaj zase primernega in da bo lahko vsaj prvi del denarja poslala preko navadnega dela dokler ne pride trenutka njene uspešnice o kateri je večinoma samo blebetala idej pa ni imela, niti jih nikoli ne bo imela kajti pravzaprav ni vedela zakaj je izbrala to smer. kmalu jo je zajel zrak nakupovalnega centra in ljudje, ki so vneto tekali gor in dol, lovili razprodaje ali samo kramljali s starimi znanci. njej pa so počasi vsi postajali neznani in obrazov izpred let si res ni mogla zapomniti poleg tega pa so se mnogi spremenili in nikoli ni vedela ali je stopila mimo kakšne svoje bivše prijateljice, sovražnice ali fanta s katerim je kadarkoli kaj imela.

po neuspelem iskanju in ogledovanju izložb je njen pogled pritegnila majhna kavarnica in kava ji je v tistem trenutku močno zadišala. zavzdihnila je in si popravila pramen las, ter si priborila mesto v vrsti in se razgledovala naokoli, ko je iskala kakšno mirno mesto kamor bi se lahko usedla, ko jo je zmotilo klicanje njenega imena v precej visokem glasu. radovedno se je obrnila in pred seboj zagledala svetlolaso postavo.» hej neznanka, « jo je pozdravila nazaj in radovedno pogledala, ko je stopila do nje in se poskušala spomniti njenega imena. » oh, oprosti vendar se te ne. veliko časa je minilo odkar sem bila nazadnje tu in vsi obrazi so le megla. « nekako se je čutila dolžno, da se opraviči, vseeno pa ji je nekaj potez bilo znanih samo čas je potrebovala. sedla je in gledala proti njej in na vsake toliko časa priprla pogled v upanju, da se bo spomnila. morala sta se poznati, vsaj ona jo je in… » oh bog bethany ! « je vzkliknila in se nasmehnila. » saj si bethany, kajne ? « je dejala ob omembi imena dekleta s katerim sta bili bolj kot ne bežni prijateljici kot kaj drugega in vedno je imela občutek, da je med njima nek ogromen most, ki ju je ločeval in je povzročil to da ji je včasih njena prisotnost kodrala lase. » long time no see, huh ? « je dejala, ko se jima je pridružil natakar in je pogledala navzgor proti njemu v želji po svojem naročilu. » kavo s čokolado, prosim, « je zamrmrala in pustila, da je svetlolaskino naročilo pustil na mizi potem pa izginil še po njeno.

» bethany & maddox [apartment no. 3]
» vanderbilt, arizona bethany
» dorian & teresa [france's pub]
» ryan & teresa [sand beach]
» colton & teresa [pier]

bethany & teresa

bethany & teresa

Similar topics

Similar topics