Še vedno si ni znal sam sebi pojasniti, kaj za vraga ga je pičilo, da je svoj najnovejši marcedes posodil dekletu, ki mu je sinoči delala družbo; česa takega namreč še ni naredil nikoli, to jutro pa je obžaloval svojo odločitev prejšnje noči. Očitno je bil preveč pijan, da bi se zavedal svojega početja in žal tudi preveč pijan, da bi v spominu ohranil njeno ime ali pa vsaj, kakšna je bila videti. Vse to ga je zdaj, ko je čakal v vrsti pred enim od treh semaforjev v mestu in čakal na zeleno luč, še kako pošteno stalo. Čeprav je poskušal ignorirati vse, kar se je dogajalo v okolici, vseeno ni mogel spregledati zvedavih pogledov ljudi – in tukaj je bila še neka starejša gospa, ki je sedela v enoprostorcu na sosednji strani ceste in nepremično bolščala vanj. Krasno. Res, prekrasno. Zastokal je, ko ga je imelo, da bi se še tisti hip pogreznil v tla od sramu, ki se je začelo plaziti po njem in ga navdalo s tako bednim občutkom, ki ga vsekakor ni bil vajen. K sreči je imel njegov avtomobil tako zatemnjena okna, da gospa ni mogla vedeti, kdo je v resnici sedel v njem, kaj šele da bi pomislila, da jo je zasačil pri nespodobnem bolščanju. Zaradi tega se je iz njegovih ust izvil vzdih olajšanja, a ta blaga tolažba ga ni kaj dosti odvrnila od misli, da bi osebo, ki mu je to storila, najraje kar zadavil na mestu.

Na semaforju se je prižgala zelena luč in brez razmišljanja je z nogo na vso moč pritisnil na stopalko za plin, da je avtomobil zarenčal kot divja mačka, ki se pripravlja za napad. Vozilo je z veliko hitrostjo skočilo naprej, kar mu je bilo po eni strani v veliko veselje, ker se mu je resnično mudilo pobegniti, toda po drugi strani je zaradi tega čutil boleče posledice. Avtomobil je namreč zaradi prevelikega pospeška njegovo telo z vso močjo pribilo na črni usnjeni sedež, a ni se preveč zmenil za to – uspelo mu je ujeti ritem in zbežati stran še preden bi lahko deležen še več začudenih – in še huje, posmehljivih – pogledov mimoidočih, ki bi z iztegnjenimi kazalci kazali proti njegovemu avtomobilu. Avtomobilu, ki je bil zdaj že v tako grozovitem stanju, da ni bil vreden občudovanja - zahvaljujoč osebi, ki ga je poškodovala, seveda. »Oh, daj no!« se je glasno pritožil, ko se je pred njim nenapovedano vrnil taksi in ga tako prisilil, da je pohodil stopalko za zaviranje, hkrati pa močno pritisnil na hupo, ne da bi zares pomislil, da bo s tem samo še bolj pritegnil pozornost mimoidočih. Bilo mu je dovolj - na hitro je preveril stanje na cestišču, potem pa prehitel taksi s hitrostjo, ki sicer ni bila ravno priporočljiva za pokvarjeno vozilo, a mu ni bilo mar - odločil se je preslišati nenavadni zvok avtomobila, ki je tiho stokal v protest.

Zaslišalo se je predirljivo cviljenje zavor, ko mu je brez večjih nevšečnosti le uspelo pripeljati do cilja – na bencinsko postajo oziroma avto popravljalnico. Ni točno vedel, ali bi se mogel prej najaviti ali kaj podobnega, a pravzaprav je bil pripravljen plačati bajno vsoto denarja, da mu marcedes popravijo brez vštetih komplikacij. Tako je lahko samo upal, da bo imel vsaj tolikšno srečo, da bo avtomehanik pripravljen sprejeti to kupčijo – resnično ni bil na volji, da bi se z njim pogajal še cel ljubi dan. Te misli je pospremil z zavijanjem z očmi, potem pa stopil iz avta - pri čemer je poskušal povsem ignorirati dim, ki je puhal iz sprednjega dela – in z glasnim pokom zaprl vrata. »Ne sprašuj,« je zagodrnjal skozi stisnjene zobe in šele takrat zares dvignil pogled proti osebi, ki je stopila iz dima kar od nikoder, da je vse skupaj spominjalo na kakšno preveč zrežirano filmsko sceno. »Neki bizgec si je sposodil - in kot vidiš tudi pokvaril - avto,« je veliko bolj dobrovoljno opisal situacijo, ko je prepoznal obraz temnolaske, ki se je pravzaprav znašla na spisku njegovih bivših in tako je bilo razmišljanje o filmskem naključju še bolj smešno. In neumno. Stresel je z glavo in ji namenil preprost skomig, potem pa se s komolcem lenobno naslonil na streho avtomobila in poskrbel, da so se mu ustnice raztegnile v dovolj očarljivi nasmešek.



TAGGED: sexy jamie
WORDS: 709
NOTES: let's have some real fun here!

DESIGNED BY NODDING.ACQUAINTANCE OF CAUTION 2.0

Dejstvo, da je bil Mayberry poln raznih duhov iz preteklosti, ga je bolj zabavalo kot zares strašilo – še bolj pa ga je zabavalo dejstvo, da je še kako dobro poznal temnolasko, ki se je pojavila od nikoder in se – po izrazu na obrazu sodeč – že pripravljala, da ga obesi na prvi klin ali pa, če si je dovolil biti bolj realen, mu s hitro potezo prisoli zaušnico. Podivjane mačke bi se po vseh pravilih moral bati, a kaj, ko ni spadal med strahopetne idiote. Prav, samo strahopetce – navsezadnje si ni mogel lagati, da ni bil neke vrste idiot. Ampak, za razliko od drugih, je bil idiot s stilom, kakršenkoli je ta stil že bil.

»Prosim, ljubica?« je velikodušno razprl roke in ji postregel z nasmeškom, ki je odražal vso njegovo zabavo. »Me veseli, da poznaš moje ime. Ti pa si..?« Privzdignil je obrvi, ko se je nenadoma pretvarjal, da je v celoti pozabil njeno ime oziroma dajal tak vtis, kot da se je srečal z neznanko. S seksi neznanko, ki je v svojih zamazanih, razcapanih oblačilih delovala še toliko bolj seksi – moral je pobrskati po spominu za odgovorom, zakaj so se njuni izleti v posteljo sploh končali, a je obupal še preden se je utegnil spomniti. Kaj je bilo to zdaj važno, ko pa jo je imel ponovno pred seboj? Kako prikladna poslastica, enkratna za razvedrilo po nevšečnem pripetljaju s pokvarjenim avtomobilom. Prepričan je bil, da bo vse skupaj z lahkoto pozabil, če ji bo delal družbo, medtem ko mu ga bo poskušala popraviti.

»Auč,« je komentiral njen nenadni izbruh kletvic, ki jih je bil v svojem življenju že vajen in so nekako predstavljale stalnico. Kolikokrat mu je že katerokoli dekle po skupni preživeti noči izreklo taiste besede, pa se je še vsakič nanje odzval z brezbrižnim skomigom – in tudi tokrat ni bila izjema. Njene ostro izgovorjene obtožbe ga pač niso bolele in to se je slišalo v njegovem glasu, ko je namuznjeno bril norca iz nje. »Opažam, da je napadanje nič hudega slutečih strank tvoj hobi,« je ob svoji opazki navrgel nasmešek, ki je bil očarljiv in posmehljiv hkrati. »Ne skrbi. Nikomur ne bom povedal,« ji je predrzno pomežiknil, kakor da bi ji s tem zagotavljal, da ne namerava zbiti njenega slovesa seksi avtomehaničarke. Nikakor ne. »Torej, kaj?« je v posmehu dvignil roke v zrak in prav tako obrvi, ne da bi si iz obraza izbrisal nasmešek. »Me boš klofnila, ker ti nisem napisal domnevnega sporočila?« Pogled se mu je ustavil na orodju, ki ga je z vso naglico vzela v roke in za hip že pomislil, da ga bo zalučala proti njemu, a seveda si ni upala – namesto tega se je očitno nameravala zaposliti z nečim drugim, kar je le dokazovalo, da jo s svojo prisotnostjo bolj ko ne bega.

»Ne vem, o čem govoriš, resnično.« Ni se premaknil – še vedno se je lenobno naslanjal na pokvarjen avto in opazoval vsaj njen gib, vsako njeno čustvo, ki se je pojavilo in izmenjalo na njenem obrazu. Moral si je priznati, da ga je še bolj privlačila, ko se je takole razburjala in takole je tudi ni nameraval ustaviti. Ali potolažiti z nekimi osladnimi besedami in nesmiselnimi opravičili. »Bi mi lahko prosim razložila, zakaj se ti zdim prasec? Je kakšen poseben razlog ali je to stresanje jeze zgolj tvoj način spogledovanja?« Zdaj se je že resnično sprenevedal – a ni se mogel ustaviti, ne zdaj, ko je že začela veliko dramo. Končno se je odlepil od svojega marcedesa in se s počasnimi, ležernimi koraki ustavil tik pred njo. »Ljubica, če me hočeš videti golega, samo povej,« se je nekoliko nagnil, da so bile besede izrečene direktno na njeno uho, potem pa se namuznjeno odmaknil, še preden bi v njegov obraz priletela njena stisnjena pest ali še kaj bolj bolečega.




TAGGED: sexy jamie
WORDS: 628
NOTES: woah. knock yourself out, he's a jerk. XD + sorry i'm late!

DESIGNED BY NODDING.ACQUAINTANCE OF CAUTION 2.0