GostGost
 |  Naslov sporočila: darwell, mike aaron Ned Nov 25, 2012 4:54 am | |
|  28 - New York - Stripper - Hetero(straight) - Channing Tatum Vrjetno pišem dnevnik prvič in zadnjič v življenju. Pravzaprav sploh ne vem, zakaj držim v rokah to majhno črno knjižico in notri zapisujem besede, ki bodo kmalu gorele, ko bom vse zažgal. Ampak bil sem pri psihiatru, ki mi je rekel, naj zlijem na papir svoja čustva in zgodovino, ter vso to ostalo sranje. Najbolje, da začnem in čimprej končam. Niti sam namreč nočem poslušati o svojem bednem življenju.
Vse se je začelo v revnem predelu New Yorka. In ko napišem revnem, mislim zares revnem. Mama je bila resnična lepotica(z popolnoma prazno glavo) in to je bilo najvrjetneje tudi razlog, da je imela tisoč in enega fanta oz.na grobo povedano.. Bila je prostitutka z veliko prometa. Zato nikoli nisem imel očeta. Vsaj pravega ne. Ali pa sem ga? Veliko pijanih starcev je govorilo, da sem njihov sine. Pa nobenemu ni bilo za vrjeti(predvsem ker so bili butasti jaz pa pameten). Strinjal sem se zgolj zato, da bi osrečil mamo. In to sem počel tudi veliko nadaljnih let. Spravljal mamo v dobro voljo, ko mamila niso več zalegla. Spal sem na trdih tleh in jedel kar sem pač našel, da si je lahko ona privoščila steklenico žganja vsak dan. Mogoče sem prav zato tako ljubil šolo. Umaknil sem se iz zakajenega stanovanja med prijatelje. Če bi jim sploh lahko tako rekli. Bili so grozno slaba družba. Kmalu sem začel skrivati, da obožujem kemijo, biologijo, fiziko, matematiko in nasploh vse predmete. Celo kitaro in bobne sem odložil ter prenehal plesati street dance, samo zato, da sem ugajal drugim. Kmalu sem začel špricati ure in ocene so se mi drastično znižale, čeprav bi lahko vse končal z odliko. V 8. razredu sem začel okrog nositi pištolo in pri 13 sem skoraj ubil enega od maminih fantov, ki me je pretepel. In ta strel me je rešil, saj je prišla mamina sestra, ki pa sploh ni vedela, da obstajam. In na dan so prišle nove ugotovitve. Izkazalo se je, da imam v telesu veliko trave in kar nekaj različnih drog, za katere so mi "prijatelji" govorili, da so bonboni. Teta me je uzela mami ter me odpeljala sabo na Manhattan. Bila je ugledna odvetnica, ki me je spravila nazaj na noge. Vpisala me je v elitno šolo, kjer sem ponovno začel pridobivati pamet. Sprejet sem bil celo v ekipo ameriškega nogometa. In tam sem ugotovil, da si želim biri ravno to. Podajalec pri eni od elitnih ekip. Trdo sem garal in vse se mi je obrestovalo. Dobil sem nogometno štipendijo na odličnem koliđu. Življenje ne bi moglo biti lepše. Toda v življenju sem že ugotovil, da mi sreča ni naklonjena. Ko sem končno začel uživati v življenju je umrla moja edina opora v življenju, teta. Svet se je nenadoma porušil in vse je izgubilo smisel. Zapadel sem v depresijo. Seveda sem šel poskusit kako bo z izobrazbo, toda nisem se mogel upreti jezi in sem premlatil trenerja, ko mi je rekel, da sem razvajen paglavec, ki je povsem odvisen od tete, ki je že mrtva. V sekundi so me izključili in spet sem bil na milost in nemilost prepuščen svetu. Šele na tej točki sem pravzaprav spoznal lasten karakter. Predvsem je bila očitna nagla jeza in težave z nadzorovanjem čustev nasploh. Težko sem brzdal predvsem ljubezen. Če bi seksanju, vsak dan z drugo žensko, sploh lahko tako rekli. Še zdaj imam to slabo lasnost. Težko se ustalim in ravno zaradi tega sem odšel iz Manhattna neporočen. Sem bil pa k sreči predvsem iznajdljiv in pameten. V življenju sem tako poprijel že za marsikatero delo, od natakarja pa do medicinske sestre(oz. brata), in vse mi je šlo dobro od rok. Le da.. Vsakič sem nekoga spravil ob živce. Zdravnika z tem da sem se pentljal z sodelavkimi; avtomehaničarja, da sem preveč preizkušal hitrost motorja; šefa bara, ker sem mešal skupaj povsem neumne sestavine; notranjega oblikovalca z tem, da sem oblikoval z vso svojo domišljijo(ki je bila od nekdaj neznansko velika) in celo modne oblikovalce, kjer bi naj uspel, sem gladko razočaral, čeprav še zdaj ne vem točno zakaj. Nekako se nikoli nisem skladal z povprečnim življenjem. Hotel sem nekaj novega, neobičajnega in zanimivega. Takšen kot sem sam. Lahko bi se reklo da sem optimist in velik sanjač. Ne zanikam. Želel sem si pustolovščin in potovanj, toda vedno sem pristal na trdnih tleh, brez denarja. Kot je še zdaj. Mladost me je naučila, da se ne smem meniti za mnenja drugih, če imam nekaj rad in da ne smem nasedati raznim stvarem. Najstništvo me je naučilo predvsem predanosti do neke stvari, toda od takrat naprej nisem našel ničesar drugega kar bi oboževal tako kot sem nogomet. Pa tudi pobiranja z ledu. Moj moto od takrat naprej namreč je: life goes on, and you with him. Sedanjost pa.. Ta me je naučila predvsem dejstva, da je svet takšen, kot si ga ustvariš sam. In tole ustvarjanje je kar zabavno. In navsezadnje prihodnost. Glede nje pa: briga me. Nikoli se ne obremenjujem kakšen bom čez eno leto, en mesec in celo za jutri mi je malo mar.
Zdaj sedim v svojem malem stanovanjuv Mayberryju in berem že prej napisane besede, ki bodo vedno ostale zgolj napisane. Do zdaj sem ugotovil, da imam res čudno, neurejeno življenje in da tekam naokoli brez cilja. Sem 28-letni slačifant, ki ni izkoristil premnogih talentov in preštevilnih priložnosti, ki mi jih je dalo življenje pa ga še vedno uživam z veliko žlico. Je to dovoljšen razlog, da sem eden najbolj skrivnostnih ljudi tukaj, pa vendar.. Najbolj odkrit.
Mia - 15 - 1 year i think - / for now |
|
 sandra
administrator
Število prispevkov : 573
Reputation : 69
Join date : 16/09/2012
| | Naslov sporočila: Re: darwell, mike aaron Ned Nov 25, 2012 9:31 am | |
| dobrodošla. (: opis je potrjen, head over here, da claimaš vse potrebno (the face, ime za likom, streho nad glavo). potem si lahko odpreš plot page in začneš s pisanjem. enjoy! :3 |
|
