@ lexie, around 600 word & i'm sorry i'm late.

mogoče bi bilo dobro, da bi se že kakšno uro prej spravil v kopalnico. tako kot vedno je bo tudi tokrat zamujal, a navsezadnje je bila njegova sestrična tega že vajena. vsako prvo sredo v mesecu sta se z lexie dobila pri enem od njiju ter se naklepetala in predebatirala vse, kar se je dogajalo v njunem življenju. odkar se je njegov brat odselil iz mayberrya je zato toliko bolj pogrešal družino. z lexie sta si bila že od otroštva najbližje – mogoče tudi zato, ker sta si bila najbližja tudi po letih. z njo je bil lahko resnično to, kar je bil, ni se mu bilo treba pretvarjati, da je idealna oseba, ampak je brez zadržkov povedal vse, kar ga je mučilo. in obratno. s svetlolasko sestrično sta si bila nekako svetovalca v dobrem in v slabem in včasih jo je v smehu poimenoval kar za svojo psihiatrinjo. nihče ni vedel kaj je dobro zanj bolje od nje. ampak točnosti ga še vedno ni naučila. do osmih zvečer je manjkalo še dobrih petnajst minut, sam pa je bil še vedno oblečen v premočeno trenirko, saj je le nekaj dobrih minut nazaj prišel iz svojega običajnega teka ob obali. obleko je kar po poti do kopalnice odvrgel s sebe ter stopil naravnost pod mrzel tuš. šele po nekaj sekundah, ko se je njegovo telo po začetnem šoku privadilo na temperaturo, je obrnil vodo na nekoliko toplejšo temperaturo ter nato očiščen stopil na mrzla tla ploščic v kopalnici. hiter pogled na uro mu je povedal, da ima še deset minut časa, tako da je nase na hitro navlekel kavbojke in karirasto srajco, potem pa kar bos stopil do kuhinje kjer je po hitrem pregledu hladilnika iz vrat potegnil steklenico belega vina. vedno je bila navada, da gostitelj poskrbel za hrano, gost pa za pijačo. v prvih nekaj srečanjih je ryan še prinašal močnejše žgane pijače kot so gin, viski ali vodko, a sta kmalu ugotovila, da to sredi tedna ni bila najboljša odločitev, saj sta ponavadi spila celotno steklenico katere koli pijače, pa naj je bilo to blago vino ali izredno močan viski. pred vrati iz stanovanja pa si je nato nadel še superge, nataknil športno jakno in že je s hitrimi koraki stopal po stopnišču v garažno klet. sedaj se mu je že res mudilo in tako je s svojim športnim avtomobilom odbrzel iz garaže. ponavadi je do njenega stanovanja sicer odšel kar s taksijem ali peš, toda če bi sedaj še čakal na taksi službo, bi pa zagotovo zamudil vsaj petnajst minut, še ne še več.

ko je parkiral na parkirišču pred njenim blokom, je ura v avtomobilu kazala pet minut čez osmo. pograbil je steklenico, zaklenil avto, nato pa se hitro povzpel po stopnicah do njenega nadstropja, medtem ko je preskakoval po dve stopnici hkrati, da je prišel prej. kratko je pozvonil na zvonec pri vratih, potem pa pritisnil kljuko navzdol ter vstopil v kot vedno lično urejeno stanovanje. bila sta že tako domača drug s drugim, da nista več obzirno čakala na to, da je drugi prišel odpret vrata. »honey i'm home,« je v šali zaklical, ko je stopil skozi vrata ter ošinil stanovanje. »oprosti ker zamujam. tokrat nimam pametnega izgovora,« je v smehu še dodal in prisluhnil, kje se nahaja lexie. slišal je zvok vode iz kopalnice, zato je samo skomignil z rameni, odvrgel jakno na naslonjalo stola ter se sprehodil do kuhinje, iz katere je že prijetno dišalo po hrani. steklenico vina je položil na vrata hladilnika, da se še dodatno ohladi, potem pa se je obrnil, ko je slišal da se mu približujejo zvoki korakov.