jacqueline & phillip [mayberry hospital]

this is for phillip gallagher !
it has around 700 words and let's get this started, shall we. :3
jacqueline & phillip [mayberry hospital] FFtpd

»phillip,«

»jaz…«

»dolgo časa je minilo.«

nekaj

@ jacqueline smitten 1

bil je eden od tistih dni, ko phillip ni vedel, kje se ga drži glava. bil je november, temperature so se spustile in tako kot vsako leto je to pomenilo čas raznih grip, viroz in prehladov. čeprav je tu delal že nekaj časa, se nikakor ni mogel navaditi, kako je nenadoma iz precej lenobnega poletnega dela in urnika, postala njegova ordinacija nabito polna smrkavih in bledih otrok ter njihovih prestrašenih mater ali očetov. vedel je, da je bila večina otrok okuženih s povsem nenevarnimi boleznimi, največkrat povsem navadnimi prehladi, a kljub temu, se je vsem posvetil popolnoma enakovredno. medicinske sestre so že cel dan po ambulanti delile bombone in lizike razigranim otrokom, njihovim živčnim staršem pa skodelico kave ali čaja. in kljub temu, da je phillip že nekaj ur delal brez odmora, se mu je zdelo, da vrsta ni nič bolj kratka kot ob začetku njegovega dela. tako kot on so tudi medicinske sestre imele polne roke dela in ko je ena izmed njih dobila telefonski klic, da mora nujno po otroka v šolo, se je v njegovi ordinaciji popolnoma porušil sistem. en par rok manj se je še kako poznal in ko se je vrsta pred vrati le še bolj daljšala, je phillip eni od sester naročil, naj poskuša dobiti kakšno pomoč iz drugih oddelkov, kjer nimajo take gneče, kot jo imajo sami. ošinil je svoj mobilnik, ki je ležal na mizi in nesrečno zavzdihnil, ko je ugotovil da ima že dva neodgovorjena klica s strani yuliye. včasih ji je bil resnično hvaležen, da mu ni nikoli očitala tega, da postavlja službo na prvo mesto pred ženo. vedela je, koliko mu to pomeni, in prav nikoli ni slišal kakšnega očitka o tem. bili so dnevi, ko bi najraje skrajšal urnik in odšel domov že ob treh, tako kot večina normalnih ljudi, a ko je videl vrsto bolanih otrok, preprosto ni imel srca, da bi jih kar poslal domov. a po nekaj neprestanih urah dela, je potreboval pet minut odmora in časa zase. sestri je naročil, da bo za nekaj minut skočil iz pisarne in tako se je skozi čakalnico namenil na hodnik. poiskal je najbližji avtomat za kavo, naložil denar in si izbral navadno črno kavo brez sladkorja. s pogledom je utrujeno opazoval, kako avtomat polni lonček s kavo, ko je nenadoma zaslišal svoje ime. glasa tisto sekundo ni prepoznal, kar nekako ni bilo čudno, glede na to, da je bila bolnišnica polna ljudi in so glasovi prihajali iz vseh strani. »ja?« se je zato oglasil, še preden je njegov pogled pristal na svetlolaski, ki je stala le nekaj metrov pred njim.

v trenutku, ko jo je zagledal, ga je prešinilo na stotine misli, njuna srečna zveza, njeno izdajstvo in njegova velika bolečina bo spoznanju, da je njegova velika ljubezen v objemu drugega moškega. »jackie?« njegovo čelo se je ob tem rahlo nagubalo, kot da ni mogel razumeti kaj ta duh iz preteklosti počne tukaj. prešinilo ga je na tisoče čustev, po eni strani je bil vesel, da jo po dolgem času spet vidi. nenazadnje je bil sedaj poročen in je njeno mesto zasedla yuliya, po drugi strani pa sta imela še toliko nerazčiščenih stvari. vedel je, da je za to kriv sam, navsezadnje jo je brez pravega razloga pustil za sabo, ko je odšel študirat, a vseeno je upal, da bo kmalu ugotovila, kaj je bil njegov razlog. po eni strani ga je ob pogledu na njen znani obraz prevzela bolečina, po drugi strani pa velika zamera, ker ji nekako še vedno ni oprostil njenega izdajstva. ob njenih besedah je že odprl usta, da bi spregovoril, a se je premislil. kaj naj ti na to sploh odgovori? seveda, da je minilo veliko časa. a očitno premalo, ker ga je ob njenem izdajstvu še vedno zabolelo. »jackie… nisem vedel, da delaš tu,« je nato končno tiho zamrmral, ko je opazil njena delavna oblačila. očitno je delala na drugem oddelku, in glede na to, kako velika je bila bolnišnica, se pravzaprav ni čudil, da je še ni zagledal. na srečo. in potem je spregledal. »ne reci mi, da si ti naša nova pomoč na oddelku pediatrije?« je z ne preveč navdušenim glasom vprašal in se za trenutek avtomatsko ozrl po smeri, ki je vodila do njegove ordinacije. avtomat je rezko zapiskal in ga s tem opomnil, da je njegova kava že zdavnaj narejena. tako je segel po lončku ter se zopet ozrl proti jacqueline. tiho je zavzdihnil ter se ob tem nervozno nasmehnil. »no, to pa je rahlo nerodno. nisem si mislil, da te bom po najinem debaklu še kdaj videl,« je zamrmral.

» mayberry hospital,
» damien and lois [mayberry hospital]
» gallagher, phillip seamus
» louis & phillip [dark forest]
» map of mayberry,

jacqueline & phillip [mayberry hospital]

jacqueline & phillip [mayberry hospital]

Similar topics

Similar topics