Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.
dobrodošli na rpg forumu all these little earthquakes ali krajše ATLE, kjer je dogajanje postavljeno v idlični port charles v južnjaški louisiani. registracija zahteva ime in priimek v malih tiskanih črkah. lahko si izberete enega od canon likov ali ustvarite svojega. v mestecu je vedno pestro in govorice si širijo še preden zaviješ za naslednji vogal. umazano perilo visi sredi glavnega trga in zlobni jeziki ne prizanašajo. nikomur.
the leading lady
the leading gentleman
best friendly connection
best family
best chemistry
honorary member
biggest ego
biggest sweetheart
should be a couple
idejna zasnova in sam forum pripadata sandri. soustvarjati ga je pomagala celotna moderatorska ekipa, ki je poskrbela za odpiranje tem in strukturo. forumsko grafiko je ustvarila ana, za skin pa gredo zasluge rosemary. vsi prispevki in opisi so delo in last uporabnikov foruma. vsakršno kopiranje je prepovedano.
Število prispevkov : 157 Reputation : 38 Join date : 20/10/2012 Kraj : port charles
Naslov sporočila: nolan & tiana [sand & sault bar] Sob Nov 17, 2012 10:00 am
tagged is perfect ship noliana yay
pravkar je podpisala oporoko, v rokah držala dokumente, ki so trdili koliko vsega ji je nathan zapustil. bilo je kakor, da je imel vse premišljeno, kakor da je slutil da bo nekoč slej ali prej v vojski pustil tudi svoje življenje. bila je jezna, prekleto jezna, da si je to drznil in da je njej sedaj puščal neke neumnosti, ki so jo samo opomnile na bolečino in na dejstvo, da ga ne bo imela nazaj v svoje življenje. brigalo jo je za denar in vse ugodnosti, ki bi jo priskrbele ravno dovolj. najraje bi ta denar poslala v njegov prekleto vojsko in jo nagradila, ker so ubili edino kar je bila zmožna ljubiti. dramatično ali ne, sedaj je sedela v nekem bednem baru in se nalivala s poceni pijačo medtem, ko so njene noge počivale na sosednjem stolu in s tem odganjala možnega kandidata, ki bi ji večer pokvaril s svojim bednim pristopom in povabilom, da z njim odide v najbolj poceni hotel in spi z njim, da izgubi še zadnji ponos, ki ga je imela. dobro, mogoče bi to morala storiti. nehati se vezati in zaupati in preprosto postati mestna cipa, kot da jih ni imelo že dovolj, toda v tem mestu nikoli ni bilo ničesar preveč in tudi ona sama ne bi bila zadnja pika na i. seveda pa so to bile le prazne besede, misli in domneve. navsezadnje koliko si je že v teh letih rekla- pojdi ven, uživaj, ponovno zaživi pa še vedno tega ni storila na dostojanstven način in dvomila je, da je bilo to pametno početi tudi sedaj, ko je počasi izgubljala v svojem spominu opombo še na njeno lastno pojavo. preprosto je telo bilo sproščeno, imena so bila pozabljena in po grlu se ji je pretakala grenka tekočina, ki jo je prijetno omamila in prežela z nekim novim, neverjetnim občutkom. kakor, da bi bila omamljena in se ne bi zavedala ničesar in želela si je, da bi lahko bila v takšnem času ves čas, ne samo da bi bilo življenje lažje tudi njej bi bilo lažje globoko v duši, ko bi se znebila tistega težkega kamna, katerega je imela in, ki se je imenoval nathan.
ni se spomnila niti kdaj je prišla sem kaj šele koliko je dejansko spila. vedela je samo, da je v nekem trenutku samo poklicala barmana k sebi in mu potisnila telefon v roke, naj pobrska po imeniku za nolanovim imenom in ga pokliče, ter ji poda slušalko ob pravem trenutku. naslonjena nazaj na svoj stol, ter s steklenico v drugi roki je poskušala držati lasten telefon, dokler ni končno zaslišala znanega glasu na drugi strani. » nolaaaaaaan!« se je zadrla v slušalko in nato komaj slišno zamrmrala kratek ups ob tem. toda na drugi strani je slišala ženski glas in prav to ji ni najbolj dišalo. » ah tiho bodi in daj mi nolana. svojo pot ven pa poišči kar lepo sama.« ni se niti ozirala na to ali sta bila kje zunaj ali pri njemu, skratka jezila jo je ta misel, da je njemu bilo tako prekleto lahko. bil je samo prijatelj, medtem, ko je nathan njej pomenil vse in želela si je, da bi lahko tako on tudi sedaj sama bila v objemu koga drugega in bi bil prav on samo lep spomin na njeno najstništvo. na drugi strani pa je kmalu slišala nolanov glas in ob tem ni tratila časa predno bi ga njegova ženska družba zmotila. » hm, lahko prideš v tisti bar, ki ima veliko desko na steni ?« mu je klavrno pojasnila in se nato zasmejala in skoraj spustila telefon iz rok, a na srečo je padel v njeno naročje. » ne veš kakšno zabavo zamujaš, « se je vrnila na temo pogovora in ljudem okoli sebe za trenutek samo zavpila naj bodo tiho, češ, da se ni sposobna niti pogovarjati. » oh motim tvojo gostjo v postelji ?« je povprašala in upala, da v njenem glasu ni čutiti neke ljubosumnosti in jeze, da ni sam doma ob televizorju in pivu v rokah. »skratka odslovi jo, predlagaj, da poje še kaj drugega kot solato in da svetla barva las sploh ni in , «ni skoparila s svojim malce bolj nagajivim in sarkastičnim tonom. alkohol je preveč vplival na njo in glasno vzklikanje moških okoli nje jo je vabilo, da se jim tudi ona pridruži. zrinila se je mimo množice in se znašala sredi neke pivske igre v katero se je zapodila tudi ona sama.
naenkrat je stala na pultu sredi množice in vzklikanja, ter preprosto brezskrbno uživala v svojem večeru, ki se torej ni izkazal le za tako slabega kot je sprva mislila, da bo. potem pa jo je zmotil zvon pri vratih, ki je samo nakazal na prisotnost nolana na katerega so sedaj bili prilepljeni vsi pogledi. » wow si že končal s svojo gospodično lahko ? « proti ustnicam pa nagnila nov kozarec pijače.
jordan baker receptionist
Število prispevkov : 94 Reputation : 66 Join date : 18/10/2012
Naslov sporočila: nolan & tiana [sand & sault bar] Ned Nov 18, 2012 4:16 am
''Daj mi telefon,'' je nemudoma iztegnil dlan proti svetlolaski v njegovi postelji in ji namenil pogled, ki je jasno nakazoval na to, da negativnega odgovora sploh ni nameraval sprejeti. Takoj je prepoznal Tianino dretje v slušalki in v trenutku so njegova čustva naredila nekaj skokov vse od navdušenih do zaskrbljenih in končno olajšanih. Po tistem manjšem prepiru v njeni knjigarni ni vedel, kako stojijo stvari med njima. Na lepem je proti njej vrgel bombo, da je spal z Dasho, zvečer se potem v njegovem stanovanju ni prikazala in zdaj teden dni kasneje ga je klicala. Precej očitno pijana kot krava, če je sodil po cvilečem in vreščečem glasu ter glasnem ozadju. ''Tiana?'' je zaskrbljeno izgovoril njeno ime in prislonil mobilec med uho in ramo, zaposlen s tem, da bi se čimprej spravil iz postelje in nase spravil nekaj oblačil. ''Kaj za vraga počneš zunaj?'' je zatem dodal še nekaj kletvic, ko ni našel prekletih kavbojk. Seveda je lahko šla ven in uživala, le tako nepodobno ji je bilo, da ga je ujela povsem nepripravljenega in če je bila takole pijana, potem si je kar mislil, kako lahko tarčo je predstavljala za kakšnega kretena, ki bi jo poskušal izkoristiti ali od nje izvabiti poljub. ''Ja, ja, ja. Ne premakni se od šanka, tam bom v desetih minutah,'' je takoj pritrdil na njeno prošnjo in se ob omembi svetlolaske ozrl prek ramena k dekletu po imenu... Nicole? Nikki? Nikita? Nekaj podobnega. ''Če te ne bi poznal bolje, bi rekel, da si ljubosumna,'' se je skorajda nasmehnil ob njenih navodilih za njegovo gostjo, a pričakalo ga je piskanje odložene slušalke. Morda je bil bolje, da je ta del povsem preslišala in mu ne bo takoj ob srečanju poslala v glavo kozarec s pijačo. Žensko je po hitrem postopku napotil proti izhodnim vratom in si poklical taksi, čez pet minut pa že bil na poti do Sand & Sault bara na obali Mayberryja.
Ko je stopil v notranjost bara, ni trajalo prav dolgo, da je odkril, kje se nahaja temnolaska. Stala je na pultu in skupaj z ostalimi nalitimi idioti naglas pela, vzklikala, skakala naokrog in skorajda je skočil iz svoje kože, ko je eden od tipov poleg nje lopnil po njeni zadnjici, da se je celo zahihitala in zaploskala. Bil je čisto preveč trezen za tovrstno razgrajanje, četudi je na začetku večera popil konkretno količino viskija, da je sploh lahko odšel domov s tisto žensko. Pijanost se je razblinila skozi seks in zdaj si je že utrl pot proti pultu. Ljudje so se umaknili sami od sebe in opazili na koga je prikovan njegov pogled, zato so se ozirali od enega do drugega. Ustavil se je tik pred njo in mimo njenih kolen proti barmanu naročil naj ga založi s plastenko mineralne vode ter jo dostavi k njuni mizi. Slednje še nista imela, a tudi to se bo popravilo. In potem je roke ovil prek njenih kolen in jo potegnil navzdol, da se je prekucnila s trebuhom prek njegove rame. Predvideval je, da drugače ne bo šlo in bo hotela ostati zgoraj na svojem malem plesišču. Nekaj podobnega je sicer navadno izvajal samo z Jamie, a tokrat je bil pripravljen iti v skrajnosti. Pred očmi je videl rdeče že samo zaradi tistega trepljaja neznanca po njeni zadnjici in bil je prav nečloveško zaskrbljen, ker se je takole napila. Na tla jo je spustil šele, ko sta prišla do proste mize v skrajnem delu bara, kjer gneče praktično ni bilo. ''Pijana si,'' je mimogrede navrgel in z dlanjo privzdignil njeno brado navzgor, ko se je zazrl v njen zameglen pogled. ''Zakaj si me klicala, Tee?'' je nato samo utrujeno zavzdihnil in se odločil, da raje ne bo odgovoril na vprašanje o 'gospodični lahki'. Nekako ji je uspelo s seboj prinesti lasten kozarec in hitro ga je izpulil iz njenih rok ter odložil na mizo. Še zdaj sta stala in niti dotikal se je ni več, čeprav se je zdelo, da se bo vsak čas prevrnila ali v levo, desno, naprej ali nazaj – ni točno vedel, kam jo bo zaneslo. ''Si v redu? Mislim... ti ni nihče...'' je nato nadaljeval, ko je do njiju pristopil natakar s plastenko. ''Pij.''
april beckett fashion designer
Število prispevkov : 157 Reputation : 38 Join date : 20/10/2012 Kraj : port charles
Naslov sporočila: Re: nolan & tiana [sand & sault bar] Ned Nov 18, 2012 6:51 am
tagged is perfect ship noliana yay
poznal jo je zato je lahko vedel, da je ljubosumna. mogoče je bila čisto malo jezna, ker je tako sedaj se že valjal z drugo, ko ji je še pred tednom priznal, da je spal z njeno sestro. nekako je imela občutek, da je prav njena sestra bila le ena izmed imen na seznamu in na žalost si je to potrjevala vsak dan znova in znova. dobro mogoče sta oba naredila konec, oba vzela kot igro, toda šlo se je za njeno sestro in nekaj spoštovanja je vsaj lahko imel pa tudi, če mu je pomenila tako zelo malo kot mu je. in definitivno ni mogla biti ljubosumna na neko trapo, ki je ležala poleg njega in si po vrhu vsega še drznila oglasiti na njegov telefon in čiste brezsramne narave. kako bi lahko bila ljubosumna na nekoga, ki ima podobne večer v malem prstu in bog ve s katerim je bila včeraj v enaki situaciji. nekaj spoštovanja je še imela do sebe, da si ni dovolila sploh čutiti karkoli vedoč, da je pri njemu pravkar ležala neka nepomembna lahka neznanka. a vseeno ni bila ravno najbolj vesela zaradi tega klica, samo ni si hotela priznati, da je bila ljubosumna na neko nepomembno žensko, ki pa je ležala ob precej pomembnem moškem. da bi si ohladila svoje misli pa se je raje zakadila v množico enako pijanih oseb kot je bila ona sama, večinoma moških, in se zabavala z njimi tako da je veselo prepevala in vzklikala, ko je stala na pultu in se niti malo ni ozirala na to kaj počne in kako to počne. kdaj pa je bila nazadnje tako zunaj ? ni se niti spomnila, kdaj je vzela zabavo v svoje roke, in se res prepustila toku dogodkom. sedaj ji je pri tem seveda pomagala količina alkohola, a še vseeno je bila zadovoljna, malce zaskrbljena kako se bo večer končal, toda vesela ker tega ni vedela in je preprosto samo spontano ravnala ob vsakem komentarju in žvižgu, ko je zadela kakšno smešno noto. počutila se je dobro in niti malo ni mislila na nathana in na to kako zelo narobe je to za spomin nanj, toda prekleto, če on ni mislil na njo, ko je odšel v vojsko pa tudi ona sedaj ni potrebovala držati zavore, ampak jih popustiti, spati s kakšnim neznancem in se ob jutru brezsramno izmuzniti iz sobe, stran od spečega neznanca. njeno pozornost je sprva dobil nek moški, ki ga je očitno zanimala njena zadnjica in se je ob tem veselo zahihitala potem pa prikovala svoj pogled na njega, nolana.
nenadoma je izgubila tla pod nogami in se prekucnila preko njegove rame po hitrem postopku. namesto, da bi ugovarjala pa se je ob tem le veselo zahihitala kajti počutila se je kot, da je ujeta sredi kakšnega filma in jo nosijo naokoli, čeprav je bila to njena lepa in pijana realnost. roke je pustila da so veselo plavale po zraku in se premikale samostojno ob vsakem novem koraku,nato pa je pred seboj ponovno čutila tla in prav to jo je poneslo v samo dogajanje. » ah ne samo srečna, « je ugovarjala in s popolnoma napačnim prstom zanikala njegove besede tako, da ga je zamajala zdaj v levo zdaj v desno, ko je gledala proti njemu in vseeno lahko videla zamegljen zaskrbljen pogled v njegovih očeh. » zato, ker je tisti neumni barman tako rekel, « in z roko nakazala v njegovo smer ter se rahlo namrščila ob njenem nadaljevanju : » češ, da sem preveč pijana in ne bom znala priti domov in, da je bolje koga poklicati. sprva sem zavpila nathanovo ime nato pa sem ugotovila, da je sebičnež tako ali tako mrtev in potem sem se spomnila nate. « roko je vrnila nazaj k sebi medtem, ko je njena stabilnost bila precej na psu in se je res trudila, da se ne bi samo zgrudila. energije več ni imela in želela si je samo spati, želela si je postelje. a so jo njegove naslednje besede prebudile dovolj, da bi zdržala za nekaj trenutkov. » nolan ne vem zase, komaj vidim karkoli jasno in res misliš, da sem sposobna razreševati tvoje nedokončane stavke ? « ga je opozorila na svoje stanje in si z roko šla čez lase : » sprašuj direktno ali pa sploh ne. « ni bila jezna, nasprotno bila je vesela, da je bil tukaj. navsezadnje je barman imel prav in, če ne bi poklicala nikogar bi bila izgubljena sredi večera na ulicah mesta, ter bog ve kje bi pristala. oklenila se je plastenke vode in naredila nekaj požirkov potem pa se premaknila naprej ravno toliko, da je lahko trčila vanj in svojo glavo naslonila na svoja ramena. » dobila sem nathanovo oporoko, včeraj sem jo podpisala in…« je dahnila iz sebe ter se oklenila nolana.
jordan baker receptionist
Število prispevkov : 94 Reputation : 66 Join date : 18/10/2012
Naslov sporočila: Re: nolan & tiana [sand & sault bar] Tor Nov 20, 2012 8:04 am
''Srečna, my ass, še vedno se oklepaš praznega kozarca,'' je takoj zavrnil njen ponujeni odgovor in nakazal na kozarec v njeni dlani, nato pa segel proti njem in ga odložil na njuno mizico. Ni želel tvegati, da bi mu morebiti kasneje to reč zabrisala v glavo. Ni bil pri pravem razpoloženju za prenašanje kakršnegakoli sranja in ona je bila pijana, kar je zagotovo pomenilo to, da se ji bo precej odvezal jezik in bo izrekla kaj, zaradi česar bo videl vse rdeče pred očmi – kot da ni že sedaj. ''Neumni barman je imel prav – preveč si pijana, da bi našla pot kamorkoli drugam kot v posteljo tistega tipa, ki te je prejle otipaval,'' je z njenimi besedami poimenoval tipa, ki mu je bil pravkar dolžan pijačo, ker je ravnal nadvse pametno. Nalašč je zatem prezrl tisti del z Nathanom. In nalašč je prezrl zbodljaj bolečine, ki mu je narekoval zgolj eno – nahajal se je na nehvaležnem drugem mestu. Vedno, prav vedno, bo moral tekmovati za njeno pozornost z mrtvim najboljšim prijateljem in zaradi tega se je počutil kakor največja svinja. Prvič so se tovrstne misli sploh pojavile v njegovi glavi. Zakaj bi sploh potreboval njeno pozornost ali njo? Morda je bil že skrajni čas, da prekineta njuno prijateljevanje, ko ju je povezovala samo smrt. ''Sranje, Tiana, zakaj ti je bilo tega treba?'' je zagodrnjal, ko jo je izpustil in se je začela zibati okrog. ''Spomnila si se name? Kaj pa tvoj brat? Dasha? Celo Eleanor? Kdorkoli drug, s komer trenutno nisi sprta? Kdorkoli drug, ki bi mirno gledal prejšnji prizor?'' je vendarle komentiral njeno izbiro rešitelja tega večera. Res bi bilo bolje, da bi poklicala nekoga, ki ni on. Redkokdaj jo je imel priložnost videti v družbi moških, ki niso bili on, in ni si mislil, da bo imel scenarij nanj takšen učinek.
''Ah, prekleto ženska, zakaj me tako rada mučiš?'' je zaklel, ko je zahtevala dokončanje prejšnjega stavka in se znašel prav tako dobro kot riba na suhem. ''Ali... tisti tip... ali kdo drug, ugh, je kdo kaj poskušal? Pri tebi? Saj veš... um, te poljubiti ali... pač kaj več,'' je sledila pretrgana veriga obotavljivih besed, ki mu jih je uspelo zjecljati in s težavo spraviti iz sebe. Na koncu še sam ni dojel, kaj je sestavil skupaj, čeprav mu je bilo povsem jasno na kaj je ciljal. Moral je vedeti, če se jo je kdorkoli dotaknil. En takšen prizor je imel priložnost videti ob prihodu v bar, koliko je bilo tistemu podobnih? ''Ker sem ravno v primernem razpoloženju, da nekomu premaknem čeljust v drugo smer,'' je izrekel bolj kot ne zase in res dvomil, da bo pretirano pozornost posvečala njegovim besedam, ko se je tako trudila ohraniti ravnotežje in oči odprte. Padla je naprej proti njemu, da jo je samodejno ujel okrog pasu in se ni umaknil, ko se je naslonila nanj. ''Toliko o nedokončanih stavkih,'' je zamrmral in napravil globok vdih, ker je tema nanesla zopet na Nathana – tako kot vedno. ''In kaj Tee? Odšla v prvi bar na poti in zlila vase celo vedro alkohola?'' je neusmiljeno vprašal in jo odmaknil zgolj toliko od sebe, da je lahko gledal navzdol v njen opit pogled. Delovala je povsem nebogljeno, napol zlomljeno in vendar pri močeh. ''Je bilo težko takoj poklicati mene?'' je s težavo zastavil še eno veliko bolj bistveno vprašanje in hrepenel po nekem razumnem odgovoru. Pomaknil jo je proti mehkim sedežem okrog mizice in počakal, da je sedla. Nato pa se spravil v kotiček poleg nje. ''Počakala bova, da se malce strezniš in boš lahko sama stala na nogah, potem pa te spraviva domov. Samo ne zaspi do takrat.''
april beckett fashion designer
Število prispevkov : 157 Reputation : 38 Join date : 20/10/2012 Kraj : port charles
Naslov sporočila: Re: nolan & tiana [sand & sault bar] Pet Nov 30, 2012 3:57 am
tagged is perfect ship noliana yay and sorry for late and lame nekako sem ven padla, ampak i`ll be back on next replay in right way :3
logično je bilo, da ni bila srečna, samo sama je raje sedaj igrala na to karto samo z napačno osebo. navsezadnje pred njim ni mogla igrati nekaj kar v resnici ni bilo resnično, samo upala je, da bo in to kmalu. res, da sama ni veliko naredila za to, toda očitno je bilo, da ji je bilo lažje tako- zapreti se pred svetom, družino, korakom naprej in pustiti preteklost ne glede na to kako zelo slaba je bila za seboj. edina oseba, ki je našla pot preko vseh preprek je bil prav on, nolan. pravzaprav včasih niti ni vedela zakaj se sploh trudi, zakaj je sploh okoli nje, ko niti malo zabavna in prijetna ni. dobro včasih se še potrudit, zgolj zaradi njega in, da ga ne bi odgnala od sebe, vendar od nje ni ostalo nič kaj več od zlomljene zmešnjave in sedaj je bila poleg vsega še nalita. kot, da ji bo to sedaj kaj pomagalo in polepšalo ne samo jutro, ampak leto, stoletje, celotno življenje. » bi to bilo tako zelo narobe, če bi se zgodilo ? mislim, mar ne počne to skoraj vsaj drugi v tem mestu ? celo ti ? pritisneš svoj čar na neko žensko in že je v tvoji postelji, naslednji dan pa samo hladen adijo, « je zamrmrala in s pogledom pokukala proti moškemu in nato nazaj proti nolanu. dobro, sama ravno ni bila najboljši primer glede na to kako zelo pod vplivom alkohola je bila, kako zelo ga ni prenašala in kako zelo so ji čustva trkala na dušo zaradi dogajanj v zadnjih dneh, tednih in počasi na sploh v zadnjih letih. preprosto pa tudi ni bila ona, da bi se tako zlahka pustila po dolgem življenju pod taktirko očeta, ki je strogo obvladoval svoj položaj po svetem pismu in po narekovanju boga, ki zanjo očitno ni imel nič pametnega v planu za prihodnje. » ne, ne, ne nočem nobenega iz svoje družine tu pod nobenim pogojem, « je zavrnila njegova imena in stresla z glavo. » eleanor res ne potrebuje reševati svoje starejše sestre, ki ji nikakor ni v najboljši vzor, dasha bi samo pričela piti z menoj in kar se tiče mojega brata se mi ne zdi najbolj pametno ga pijana klicati po letih odkar ga nisem videla, « in si z rokami poskušala poiskati lastno ravnotežje s pogledom prikovanim nanj. » sprta ali ne si ti vse kar imam, « je dejala v vzdihu in takoj, ko je izgovorila te besede je počasi izdihnila. spomnila se je na dogodek pred tedni, na njegovo priznanje in stisk v srcu se ji je ponovno sprožil kot takrat, ko ji je priznal.
» to ni mučenje je samo normalna prošnja, da vprašaš kar točno hočeš vedeti, « se je obranila in skomignila z rameni, rahlo namuznjena ob vsej situaciji. resnično je počasi obžalovala, da se je sploh spravila sem in naročila tisto prekleto steklenico, namesto da bi samo preprosto obsedela pred televizorjem z zajetnim kupom sladoleda na žlici in, ko bi ugotovila kako zelo bedno je padla bi poklicala nolana kakor vedno. preprosto ne glede na to ali je bila skregana z njim ali ne je bil on vse kar je sedaj potrebovala in edini s katerim je lahko govorila, čeprav je bilo sedaj bolje da je tiho predno izblebeta še kaj neumnega in neprimernega. » nočem nasilja ne glede na to ali je kdo storil kaj ali ne. « tega dejansko ni hotela gledati, deloma zato ker jo je nasilje spominjalo na vojno in vojna na nathana in nolana in vse kar sta morala preživeti oziroma samo eden od njiju je, deloma pa zato ker bi bilo nesmiselno glede na to da se ni nič zgodilo. » z nikomer se nisem poljubljala, noben se me ni dotaknil no razen tistega, kar si sam videl in ne tudi nisem se spustila tako zelo nizko, da bi saj veš kaj storila na umazanem stranišču, « mu je odgovorila, čeprav ji je bilo prav smešno, da mu je morala polagati račune glede na to, da je bila samska ženska in da je lahko počela vse od malo prej naštetega. njena podoba je počasi izgubila ravnotežje in nolan je bil spet ob pravem času na pravem kraju, da jo je lahko ujel in da je lahko padla v njegov varen objem. » vem, da je to neumno od mene toda počasi sem sita tega, da po vseh teh letih mi ne da miru, «je dejala v samo opravičilo svojega dejanja, hkrati pa se je zavedala kako zelo narobe je to bilo in imel je prav, vsaj njegov ton glasu kako je te stvari izrekel. » po tistem, kar je bilo pravzaprav ja, « in sklonila pogled ob rahlem priznanju, ki je sledil iz njenih ust. » ni se mi zdelo pravično, da sem ti najprej očitala, da si spal z mojo sestro potem pa bi te teden kasneje klicala in te prosila, da prenašaš moje muhe, « stresla je z glavo, da bi potrdila svoje besede o tem kako zelo nepravično ji je vse skupaj bilo. počasi je sedla in ob njegovih besedah se le nasmehnila in poiskala njegovo dlan katero je ujela v svojo, ko je naslonila svojo glavo na njegova ramena. » res ne vem kje bi bila na sploh brez tebe, nolan, « in rahlo pokukala navzgor proti njemu in si v očeh izpisala besedo hvala.
jordan baker receptionist
Število prispevkov : 94 Reputation : 66 Join date : 18/10/2012
Naslov sporočila: Re: nolan & tiana [sand & sault bar] Sob Dec 01, 2012 8:27 pm
''jaz...'' je odprl usta, da bi našel nek ustrezen izgovor, ki bi čudovito pojasnil celo armado žensk, ki so dan za dnem zapuščale njegovo stanovanje in se v večini primerov vanj niso nikoli vrnile. vendar je dvomil, da je to počel s svojim šarmom, ker slednjega skorajda ni imel. ni se rad vrtel okrog raznih puhlic in se pretirano rad trudil, da bi katero spravil v posteljo. navadno je sedel ob točilnem pultu s kozarcem žganja v roki in odsotno strmel nekam preko šanka, one so pristopile k njemu. ženske rade vtikajo svoje nosove tja, kamor ni treba. rade rinejo v družbo moških, ki že na daleč z nedostopnostjo predstavljajo določen izziv in če se jih zraven drži še slab sloves, je kombinacija popolna. druge razlage ni bilo. ker zagotovo ni imel pretiranega daru za vrtenje besed in govoričenje. ''da, narobe bi bilo,'' je na koncu zavzdihnil in vedel, da se iz tistega drugega dela njenih besed ne bo mogel izmotati na noben način. ''mislim, da si zaslužiš več kot nekega kretena, ki večer za večerom v lokalu otipava ženske in jih poskuša spraviti v posteljo. več kot nekoga, ki menja ženske kot po tekočem traku,'' je nadaljeval z ogromnim cmokom v grlu. tudi sam je sodil v to vrsto moških in pomen je bil jasen – zaslužila si je nekoga, ki je bil izdatno boljši tudi od njega. vendar je ta del ostal neizrečen. ''tee,'' je sledil vnovičen zavzdih in skorajda bi stopil naprej proti njej ter jo potegnil v varen – prijateljski – objem. ''počakala bova, da se strezniš, in potem greva k tebi, prav?'' je spregovoril in dlani stegnil proti njej, da bi jo ujel za komolce, ko je pričela izgubljati ravnotežje. ohranil je rahel stisk na njenih komolcih in jo končno potegnil tudi kanček bližje k sebi, a ravno dovolj daleč, da je bila med njima določena varnostna razdalja.
''ne, draga moja, to je mučenje, ker dobro veš, da ne maram govoriti o tovrstnih stvareh s teboj,'' je odkimal. resnično. ljubezen in vse kar sodi zraven, ni sodilo na repertoar njunih tem pogovorov. tega se morda nista odločila zavestno in morda je prvikrat danes kdo od njiju to povedal naglas, a tako je bilo. ''nikomur ne bo nič, če bo od zdaj naprej roke držal pri sebi,'' je samo skomignil z rameni. ni vedel točno, kako bi upravičil v službi dejstvo, da je v baru čez nos mahnil nekega kretena. verjetno bi dobil tedensko suspenzijo in bi to bilo to. ob končnem priznanju se mu je kamen odvalil od srca in napravil je globok vdih, izdih ter zraven hitro prikimal ob odobravanju. nikogar ni poljubila, dobro. pa je sicer koga poljubljala? sranje, se morda s kom videva že ves ta čas in on nima pojma, ker o tem ne govorita? kar naenkrat se je tihi dogovor zdel kot največja možna doza sranja. ''pravzaprav imajo tukaj kar lepo urejena stranišča...'' je tvegal rahel nasmešek ob njegovih besedah, čeprav se je strinjal z njo – greh bi jo bilo sleči v neki ozki kabini, ker je bila preprosto dekle za dom. za posteljo. za hišo. za vse osladne pocukrane konce. v kolikor se je njen korak znova zamajal, mu je bilo dovolj in jo je dokončno potegnil k sebi, da se je lahko srečala s stabilnostjo njegovega prsnega koša, ko jo je privil ob sebe. ''vem, tiana, vem,'' je zamrmral v njene lase, ki so kljub večeru v baru še vedno dišali po njenem šamponu. ''nihče te ne bo krivil ali te obsojal, če boš šla naprej. če boš hodila ven. če boš našla koga drugega. nihče,'' je grenko zadnjo besedico ponovil znova in stopil rahlo nazaj, da je lahko videl navzdol njen obraz, ki je bil zaobjet z njegovimi dlanmi in ga je privzdigal navzgor, da sta se njuna pogleda neovirano srečala. ''prosim, tee. veš, da me lahko pokličeš kadarkoli za karkoli,'' je samo prikimal ob njeni tihi zahvali in dlan zakopal med temne lase, ko se je naslonila na njegova ramena.
april beckett fashion designer
Število prispevkov : 157 Reputation : 38 Join date : 20/10/2012 Kraj : port charles
Naslov sporočila: Re: nolan & tiana [sand & sault bar] Ned Dec 02, 2012 10:09 pm
tagged is perfect ship noliana yay
» nolan…« je zavzdihnila ob njegovih besedah in se mogoče čisto rahlo posmehnila. » imela sem nekoga takega pa se je tudi ta izjalovil. « včasih je imela občutek slabosti, ko je krivdo prenašala na nathana, čeprav v resnici je dobro vedela da ni bil kriv. želel si je iti v vojsko, to je spoštovala in še vedno bi, če ga ne bi prav ona odvzela od nje. kakšno bi bilo življenje sedaj, če ne bi naredil te odločitve ? velika možnost je bila, da mogoče ne bi bila skupaj spet druga, da bi namesto pijana visela v bednem baru bedela na svojim sinom ali hčerko, nekje v ozadju pa bi na njo z nasmeškom gledal nathan vesel, da je z njo ustvaril družino. » okej tega ne bi smela reči. « njen pogled se je povesil in naredila je globok vzdih. čisto preveč je spila in govorila je navadne neumnosti. problem je bil tako ali tako v njej, da je vsakemu obrnila hrbet predno bi lahko spregovoril in ji mogoče dokazal, da ima še življenje in prihodnost pred seboj, da je nathan le tista prva ljubezen in prelep spomin, vendar ne nekdo kateremu je bila v popolnosti usojena. bilo ji je lažje zapreti se vase kot pa se spraviti na zmenke, na iskanje gospoda popolnega in nekoga s katerim bi bila pripravljena deliti srečo in žalost v dobrem in zlu, ter podobne oslarije. preprosto se je bala, da bo to naredila in da se bo takrat njeno življenje ponovno sesulo in bo spet na isti točki kot je točno sedaj v tem trenutku. » problem je tako ali tako v meni, « je še zamrmrala in s pogledom ošinila njegovo podobo. tega se je zavedala samo včasih je težko priznala, da je še pijana, ko naj bi določene zavore popustile sama vztrajno držala na njih in ni prekoračila mej. dobro to se je seveda lahko izkazalo za pozitivno toda, če se niti takrat ni mogla sprostiti se ne bo prav zares nikoli. » ne,gostjo imaš v postelji…« ter se tukaj ustavila, da se je lahko namrščila ob svojih besedah, ki jih je govorila z čudnim tonom, potem pa nadaljevala : » hočem reči doma in dovolj bo samo, da me spraviš v taksi. « nekako ni hotela biti v napoto, če že ona nekako ni znala urediti svojega življenja, ga res ni potrebovala uničevati še njemu s tem, da ga je klicala ob nemogočih urah, da jo rešuje in ga preveže nase medtem, ko med njima niti ni nič, da bi imela pravico. mogoče sta imela neverjetno prijateljstvo, toda to je bilo premalo, za kar je sama zahtevala od njega. » daj no, prijatelji bi morali govoriti tudi o tem in, če lahko jaz preživim ženske, ki se javljajo na tvoj telefon kadar kličem lahko tudi ti spraviš iz sebe preprosto vprašanje o mojem ljubezenskem življenju, « se mu je uprla, čeprav taka tema pogovora res ni bila na njunem dnevnem redu. pri njej se je pač oglasil tisti rdeči alarm, da on vsaj ima to tako imenovano ljubezensko življenje v podobnih situacijah kot je bila, ko ga je poklicala in se je javil ženski glas. » glede na to, da sva v kotu samega prostora in da so vsi jasno videli, da s teboj ni šale dvomim, da si bo kdo upal sploh še kadarkoli spregovoriti z menoj, « je dejala in se ozrla po množici po prostoru. dobro mogoče so tudi prepoznali policista na njemu in kolikor je vedela z njimi ni nihče hotel imeti problemov. » ti že veš, « se je namuznila ob njegovem komentarju okoli stranišča in zavzdihnila. pa tudi, če bi bila urejena je zanjo ta ideja bila naravnost…. » blejk, je v vsakem primeru. « njene misli so se dokončale kar same na glas in ob tem si oddahnila, ko je njegov prsni koš postal njena točka stabilnosti in se je končno počutila malce manj majavo kot je bila in še enkrat se je opomnila, da kakšen podoben podvig opravi raje kar doma v udobnem zavetju kavča in nepotrebnega reševanja s strani nolana. » bojim se tega storiti nolan, preprosto se bojim. « ugriznila se je v ustnico ob tem spoznanju, ter dvignila pogled takoj, ko so se njegove dlani dotaknile njenega obraza in je bilo neizogibno, da tega ne bi storila. » nočem biti skregana s teboj, « je potarnala in se namuznila kljub temu, da se je zavedala da mogoče niti nista bila zares skregana. pravzaprav je bilo samo nestrinjanje, presenečenje in vseeno mu je zaupala, da ne bo našla sestre v njegovi postelji na nenapovedanem obisku. udobno se je namestila na njegova ramena in za nekaj časa raje lepo utihnila in uživala v tisti tišini. » lahko greva, prosim ? » je dahnila ne da bi se zares premaknila. preprosto se je počutila dobro tam ob njemu.
jordan baker receptionist
Število prispevkov : 94 Reputation : 66 Join date : 18/10/2012
Naslov sporočila: Re: nolan & tiana [sand & sault bar] Pon Dec 03, 2012 6:25 pm
note: can you continue in her apartment?
''kar še ne pomeni, da nikoli več ne boš našla nekoga, ki mu bo podoben,'' je grenko odvrnil. sam si jo je zlahka predstavljal poleg nathana. njuna karakterja sta se tako popolno ujemala in ob več kot eni priložnosti, je najboljšega prijatelja zasledil nekje med njenimi besedami. ''glej... izgubila sva ga oba? nekoga pomembnega. vendar bo postalo lažje. mar zadnje čase ni lažje? da, nathana bom vedno imel v lepem spominu, ampak nočem in ne smem še naslednjih deset let neprestano razmišljati o njem,'' je poskusil in zmajal z glavo, ker je vedel, da je lažje govoriti o tem, kaj bi bilo dobro storiti, kakor pa načrt prenesti v dejanja. leta dolgo se je trudil pozabiti afganistan, vojno, nathanovo smrt in cel kup drugih stvari. ''čisto prav si rekla. imela sta načrte in izjalovili so se. življenje vama jih je prekrižalo. tiana, morda je čas, da začneš delati nove načrte?'' je s hrbtiščem dlani zdrsel prek njenega lica navzdol in dlan ovil okrog njenega vratu v znak podpore. tako lahko bi jo bilo zdaj potegniti proti njemu in jo... prekleto. ni si smel dovoliti zatavati v tovrstne misli. ''samo lepo prosim, ne s tistim kretenom pri šanku, ker bo imel v nekaj letih ogromnih pivski trebuh in bi bilo tebe res škoda,'' je hitro zamenjal temo in ob njenih besedah tvegal tih nasmešek. ''gostja je odšla iz moje postelje in iz mojega stanovanja. tako da greva k tebi, spravila te bova ven iz te obleke in v pižamo. zjutraj se boš zbudila ob aspirinu in vodi in svet bo šel naprej,'' je nadaljeval z zagotovilnim pogledom in prezrl sliko, ki se je narisala pred njegovimi očmi ob tistem 'spravila iz obleke'.
bilo je res moteče, ko je s takšno lahkoto govorila o drugih ženskah v njegovi postelji. je resno pričakoval, da jo bo motilo, ker se je na telefon oglasila njegova nocojšnja družba in ne on? ''občasen seks in avanture res niso vredni naziva ljubezensko življenje. samo seks je, nič drugega,'' je skomignil z rameni in postalo mu je celo nerodno, ko je pogled pričel obračati v neko točko nad njeno glavo in se blazno trudil, da bi se izognil njenim očem. ''upam, da jih bo izučilo, da,'' je prikimal in se ozrl prek glave, kjer so mu namenjali nekaj ne pretirano lepih pogledov. ''ah. tiana. ne obsojaj stvari, dokler jih ne preizkusiš. tudi stranišča imajo svoj čar – svojevrstno vznemirjenje, ker lahko vsak čas kdo poskuša odpret vrata kabine in ker te od drugih ljudi ločuje le tanka plastika,'' se je zasmejal ob njenem očitnem zgražanju nad seksom na straniščih. saj ne da bi se tam znašel prav vsakič, ko gre ven. pravzaprav se tam ni znašel že kar nekaj let, vendar je bilo res, da ni bil več v letih, ko je človek mirne volje hodil naokrog po lokalih, se ga nacejal in naslednji dan preživljal mačka brez večjih problemov. ''strah je treba premagati,'' je zamrmral, čeprav niti sam ni bil stoodstotno prepričan v to, kar trdi. da, imel je prav – premagati ga je bilo treba. a mala mera strahu je bila tudi nekaj zdravega, v majhni dozi te je strah znal gnati naprej. ''nisva skregana. samo na manjšo oviro sva naletela,'' je pritisnil mehak poljub vrh njenega čela, kakor je to storil že neštetokrat poprej. le da je tokrat njena koža na njegovih ustnicah pustila rahlo skeleč občutek. ''in zdaj greva domov in jutri bo nov dan in... lažje bo,'' je prikimal in njeno dlan ohranil v svoji, ko sta stopila proti izhodu, kjer je imel na ulici parkiran avto.
Sponsored content
Naslov sporočila: Re: nolan & tiana [sand & sault bar]